Glede na splošno slabo kakovost današnjih oblačil, boste majico verjetno kmalu zavrgli in šli po novo. Vsak od nas naj bi v letu 2019 v povprečju zavrgel 12 kilogramov oblačil, medtem ko delež prodanih oblačil iz druge roke znaša manj kot odstotek. Odpadni tekstil predstavlja vedno večjo težavo, saj ga je vedno več in ga je težko predelati za vnovično uporabo. Osveščeni potrošniki vedo, kako grozljive posledice imata pridelava bombaža in tekstilna industrija za okolje in ljudi v nerazvitih deželah vzhoda. Rešitvi sta pametna potrošnja in vnovična uporaba, na sistemski ravni pa so nujne spremembe, ki bi spodbudile ponudbo brezčasnih kakovostnejših oblačil.
Akcija, kot je Dan v rabljenih oblačilih, ki so jo lani prvič izvedle tri nevladne organizacije, osvešča in spodbuja razmislek o tej problematiki. Izbrale so 23. april, ki je po njihovem mnenju najbolj primeren, saj je med dnevom Zemlje in 24. aprilom, ko se je v Bangladešu pred več kot desetletjem zrušila stavba, v kateri so predvsem ženske v slabih delovnih pogojih in za pičel zaslužek šivale oblačila za znane zahodne blagovne znamke. Umrlo je več kot tisoč ljudi.
»Tekstil je kot odpadek že skoraj bolj problematičen kot plastika, saj lahko plastiko spet predelamo, pri odpadnem tekstilu pa ni primerne rešitve za ogromne količine oblačil, ki jih na leto zavržemo. 90 odstotkov oblačil konča na odlagališčih ali v sežigalnicah,« povzema Katja Sreš iz gibanja Ekologi brez meja. »Toliko odpadkov nastaja zato, ker nam je na voljo hitra moda slabe kakovosti, oblačila se hitro uničijo in jih ni smotrno popravljati. Ob tem se je treba zavedati, kako nastajajo ta oblačila in kateri naravni viri so potrebni za to. Tekstilna industrija je druga največja onesnaževalka sveta, ima velik vpliv na okolje in ljudi, ki delujejo v njej,« opozarja sogovornica. »Vnovična uporaba oblačil rešuje več težav sodobne družbe: hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje.«
Fotografiranje v rabljenih oblačilih
Ker v Sloveniji ljudje premalo posegamo po oblačilih iz druge roke, so tri organizacije zasnovale Dan v rabljenih oblačilih. »Na ta dan smo želeli spodbuditi posameznike, da bi se oblekli v rabljena oblačila ali tista iz druge roke, starejša od pet let, se fotografirali v njih in fotografije objavili na družbenih omrežjih. Tako bi spodbudili druge, da je takšen način dober in moden. Ugotovili smo namreč, da samo zgledi štejejo.«
Ta dan so umestili v Teden modne revolucije, ki tako kot slovenske organizacije izpostavlja nujo po ljudem in okolju prijazni modi, za kar so potrebne sistemske spremembe. Lani se je akciji pridružilo več kot 50 organizacij, objavljenih je bilo 220 fotografij posameznikov. Letos je prijavljenih 35 organizacij in ustanov iz vse Slovenije, ki se bodo z izmenjavami, okroglimi mizami in dejavnostmi na spletu pridružile dnevu. Sodelovali bodo tudi nekateri vplivneži, akcijo podpira tudi mreža Zero Waste Europe.
Rešitve obstajajo
Po besedah Katje Sreš je vzrok za razmah hitre mode in ogromne količine tekstilnih odpadkov v tem, da ljudem manjka zavedanje, da je tekstilna industrija velik problem. »Potrošniki bi radi čim več stvari za čim manj denarja. Potrebujemo tudi sistemske spremembe, večjo preglednost nad proizvajalci. V okviru projekta Obleka naredi človeka smo vse večje proizvajalce in zastopnike tujih blagovnih znamk v Sloveniji prosili za pojasnilo, kaj se zgodi z oblačili, ki ostanejo neprodana, a nismo dobili odgovora.«
Po njenem mnenju je rešitev v tem, da se oblačilom čim bolj podaljša življenjska doba. »Včasih so ljudje oblačila nosili desetletja, danes to ni mogoče. Prav je, da posegamo po kakovostnih izdelkih slovenskih proizvajalcev. V začetku je to morda višji finančni vložek, a dolgoročno je to veliko bolj ugodno, kot če stalno kupujemo poceni kose in jih mečemo stran.« Ob tem je pomembno tudi pravilno vzdrževanje oblačil, da so uporabna čim dlje.
Iz druge roke
Oblačila iz druge roke so prav tako odlična rešitev. »Včasih tako dobimo zelo kakovostne izdelke, in to zelo poceni,« pravi Katja Sreš. A v Sloveniji je žal še vedno premalo razširjena navada nakupovanja v trgovinah z oblačili iz druge roke. Praksa menjave oblačil za otroke je zelo razširjena, a pri odraslih je še vedno tabu. Na srečo vedno več mladih posega po takšnih oblačilih in s tem odkriva svoj slog.
Šole prispevajo k osveščanju
Mladi so pomembni potrošniki hitre mode, zato je osveščanje o tej problematiki nujno tudi v okviru šol. Dnevu v rabljenih oblačilih sta se tako letos pridružili tudi Šola za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in Gimnazija Celje – Center. V obeh šolah že dlje časa spodbujajo vnovično uporabo rabljenih oblačil.
V velenjski šoli so leta 2019, ko so imeli zimsko ekskurzijo, ugotovili, da nekateri socialno šibkejši dijaki niso oblečeni zimskim razmeram primerno. »Pripravili smo zbiralno akcijo in odziv je bil velik. Oblačila so dijaki iz programa trgovec razstavili v svoji specializirani učilnici za trgovino in tudi za javnost odprli vrata začasne šolske trgovine z rabljenimi oblačili. Ponujali smo jih za simbolične prostovoljne prispevke, zbran denar smo namenili za socialno šibkejše dijake,« povzema začetke delovanja dijaške trgovine učiteljica in mentorica Maša Kolšek. Trgovinica je iz Trend butika nato ime spremenila v Modno podstrešje. »Akcijo smo popestrili še z izdelavo recikliranih oblačil. Dijaki so se preizkusili v vlogi šivilj, krojačev in modnih oblikovalcev ter izdelke predstavili na modni reviji pred Centrom Nova v Velenju.«
Da bi lahko rabljena in reciklirana oblačila ponujali stalno, so leta 2019 dobili prostore prave trgovinice, ki je namenjena tudi urjenju prihodnjih prodajalcev. Oblačila ponujajo v zameno za prostovoljne prispevke. »Letos smo se odločili, da bi oblačila, ki so že nekaj časa v trgovini in zanje ni zanimanja, postavili na obešalnike pred trgovinico ter jih ponudili ljudem, da jih lahko vzamejo brezplačno. Kar nekaj obešalnikov je že praznih,« pravi Kolškova.
Osveščanje je proces
Kot poznavalka tekstilne industrije dijake pri pouku večkrat opozori na to problematiko. »Septembra smo pred šolskim centrom pripravili razstavo o tem, da je tekstilna industrija novodobno suženjstvo, koliko strupenih snovi je v oblačilih, kaj pomeni poceni nakup izdelka za tistega, ki ga je naredil ... Vse je stvar vzgoje in osveščanja, a to je proces,« ugotavlja in dodaja, da je obiska v trgovinici vedno več in da dijaki hitro pridejo, ko je na voljo kakšen nov kos. Trgovinica je namenjena tudi drugim obiskovalcem, a je odprta le ob posameznih dnevih,« povzema mentorica, ki priznava, da je tudi ona na začetku imela predsodke glede nakupa oblačil iz druge roke tako kot dijaki, ki so zdaj vedno bolj navdušeni.
Izmenjava v Cunjarnici GCC
Na Gimnaziji Celje – Center (GCC) je izmenjevalnica oblačil Cunjarnica svoja vrata prvič odprla marca 2019. Dijaška skupnost GCC je to dejavnost zasnovala ob prvem množičnem podnebnem protestu mladih v državi. Mladi tako dejavno podpirajo različne okoljske akcije, ki vodijo v smer trajnostnega razvoja, v spremembe potrošniških navad, smotrno uporabo surovin ...
Odziv dijakov je dober, a Dijaški razvojni tim, ki skrbi za Cunjarnico, želi, da bi bil še večji. Ob svetovnem dnevu Zemlje zato pripravlja posebno akcijo osveščanja, ki bo še dodatno poudarila, da z menjavo oblačil mladi okolici sporočajo, da je čas za spremembe potrošniških navad.
