Pripisovanje zaslug

Tonin na zadnjem neslavnem soočenju zavajal in se kitil s perjem Šarčeve vlade

R.T.
22. 4. 2022, 14.05
Posodobljeno: 22. 4. 2022, 14.08
Deli članek:

Vse bistvene aktivnosti, povezane s skorajšnjim začetkom gradnje ceste Hotemaže-Britof, so potekale v času vlade Marjana Šarca in ne trenutne vlade Janeza Janše.

Bobo / STA
Matej Tonin in Janez Janša

Na včerajšnjem nadvse pestrem, razburljivem in predvsem neslavnem finalu, če ne fiasku, letošnjih predvolilnih soočenj na RTV Slovenija je prvak stranke NSi Matej Tonin kot primer dobrega delovanja vlade Janeza Janše in predvsem svojega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca navedel projekt, za katerega je v resnici zaslužna prejšnja vlada. V predvolilnem slogu koalicijske stranke SDS, ki si je s plakati in oglasi zadnji mesec prilastila zasluge za številne projekte širom Slovenije, je uzurpiral gradnjo ceste med Hotemažami in Britofom, ki se večinsko nahaja na območju občine Šenčur.

Kot je navedel Tonin, je bil »pred dnevi v Preddvoru, kjer so 40 let sanjali o eni obvoznici Hotemaže-Britof in zdaj jo je naš minister premaknil naprej in se bo jeseni začela graditi.« Dodal je, da če imaš »motivirano ekipo, ki zna, se stvari premikajo naprej.« A resnica je drugačna, Toninove navedbe pa so najmanj netočne oziroma zavajajoče. Zaslug za pričetek gradnje ceste Hotemaže-Britof namreč po naših informacijah ne gre pripisati trenutnemu ministru Vrtovcu, temveč prejšnji vladi pod vodstvom Marjana Šarca, ko je infrastrukturno ministrstvo vodila prvakinja stranke SAB Alenka Bratušek. Kot nam je pojasnil dobro obveščen vir, je projekt do zaključne faze pripeljala Šarčeva vlada, čemur pritrjuje tudi zapisnik seje Občinskega sveta Občine Šenčur z dne 3. aprila 2019.

Projekt, ki je po navedbah našega vira »sam po sebi zelo kompleksen, saj trasa ceste poteka čez številna kvalitetna kmetijska in zazidljiva zemljišča,« se sicer resnično vleče že dobrih 40 let. Na nekaterih zemljiščih namreč stojijo tudi stanovanjske zgradbe, vsa zemljišča pa so v lasti številnih lastnikov, zaradi česar je bil postopek odkupa dolgotrajen. A so bila sredstva za izgradnjo ceste rezervirana v državnem proračunu za leto 2019, leto pred tem pa je bila vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. To so na kranjski upravni enoti zaradi neizpolnjevanja pogojev sicer zavrnili, a je nato župan občine Šenčur Ciril Kozjek zadevo predstavil Direkciji za infrastrukturo (DRSI), zaplet pa so uspešno rešili. V DRSI so nato septembra 2019 v novem Prioritetnem planu za 6 letni drsni program za ukrep Ro.43 Nacionalnega programa za obdobje 2019-2025 predvideli tudi izgradnjo navedene obvoznice, Šarčeva vlada pa je za ta projekt za leto 2020 v državnem proračunu znova rezervirala proračunska sredstva.

Ker se je vmes spremenila tudi gradbena zakonodaja, je bilo po navedbah našega vira najprej treba ugotoviti, če je za novo vlogo potrebna tudi presoja vplivov na okolje, kar je Agencija RS za okolje (ARSO) tudi potrdila. Pogodba z izbranim izvajalcem za pripravo tega poročila je bila nato podpisana 6. januarja 2020, po izdelavi poročila pa so bili izpolnjeni vsi pogoji za ponovno oddajo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so ga novembra 2021 tudi pridobili. Na DRSI so nato 22. februarja letos objavili razpis za pričetek gradnje. Kot je poudaril naš vir, so vse bistvene aktivnosti, povezane z navedeno cesto, potekale pred nastopom Janševe vlade, saj je bil v času trenutne vlade pridobljen le še zadnji document za pripravo nove vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, tako da »pridobitev le-tega nikakor ni zasluga NSi in infrastrukturnega ministra g. Jerneja Vatovca.«