V dnevih pred iztekom mandata trenutne vlade je na svoj račun prišlo več zdravstvenih služb, ki so vključene v spremembo uredbe o podelitvi koncesij. Kot je sporočil Ukom se spremenjena uredba nanaša na službe s področij čeljustne in zobne ortopedije, parodontologije, oralne kirurgije, oftalmologije, dermatovenerologije, vaskularne medicine in klinične psihologije. Koncesije bodo podeljene za 15 let z možnostjo podaljšanja.
Zaradi dolgih čakalnih dob in slabše preskrbljenosti na posameznih območjih so bile z aneksom k splošnemu dogovoru za lansko leto sprejete širitve programov na področju čeljustne in zobne ortopedije, parodontologije, dermatologije in oftalmologije. Ostale koncesije pa se razpisujejo zaradi prekinitve koncesijske pogodbe zaradi upokojitve nosilca zdravstvene dejavnosti ali drugih razlogov na strani izvajalca, po navedbah Urada vlade za komuniciranje (Ukom) pojasnjuje ministrstvo za zdravje.
Vlada: s koncesijami nad čakalne vrste
Ob tem so spomnili, da se koncesije podelijo v primeru, če javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v določenem obsegu oz. če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev.
Na ministrstvu za zdravje so tako ugotovili, da javni zdravstveni zavodi ne morejo zagotoviti potrebne dostopnosti do nekaterih zdravstvenih storitev. Čakalne dobe za prvi ortodontski pregled pri stopnji redno so 30. marca znašale 1533 dni, pri stopnji hitro 1203 dni in pri stopnji zelo hitro 371 dni. Na prvi paradontološki pregled je posameznik pri stopnji redno čakal 790 dni, pri stopnji hitro 137 dni in pri stopnji zelo hitro 60 dni. Na prvi dermatološki pregled je pri stopnji redno čakal 230 dni, pri stopnjo hitro 166 dni in pri stopnjo zelo hitro 88 dni. Na prvi okulistični pregled zaradi očal pa je pri stopnji redno čakal 158 dni, pri stopnji hitro 112 dni in pri stopnji zelo hitro 66 dni.
Fides: vlada zdravstvo rešuje tako, da ga razgrajuje
Na sprejetje uredbe pa so se odzvali v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides, kjer pravijo, da slednja potrjuje njihove slutnje, da Slovenija hiti v smeri dokončnega razkroja javnega zdravstva. Razlog ministra za zdravje Janeza Poklukarja za razpis koncesij – »strah, da javne bolnišnice in zdravstveni domovi ne bi mogli prevzeti dodatnega bremena« - je po oceni Fidesa upravičen. A se ob tem Poklukar po njihovem mnenju namesto reševanja izvornih težav tik pred volitvami poslužuje potez, s katerimi še dodatno spodkopava javni zdravstveni sistem.
Med izvornimi težavami v Fidesu navajajo nezmožnost ustreznega nagrajevanja zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, ki se posledično soočajo s čedalje večjim pomanjkanjem zdravstvenega kadra.
