V okviru predvolilne kampanje je včeraj stranka Levica organizirala pogovor med koordinatorjem stranke Luko Mescem in filozofom Slavojem Žižkom. Med drugim sta govorila o tem, zakaj želi biti Levica del naslednje vlade, o kapitalistični krizi in demokratičnem socializmu. Sogovorca sta se strinjala, da je trenutna vlada rezultat, ne pa vzrok krize.
V pogovoru sta bili glavni temi radikalnost kriz in prispevek Levice k njihovem reševanju, dotaknili pa so se tudi prihodnosti levice, pojma lastnine in dobre družbe, podiranja ograj in avtonomije.
Mesec je trenutno krizo opisal kot krizo kapitalizma, demokracije in podnebja, dodal pa je, da še vedno živimo v senci preteklosti, sedanjost pa temelji na posamezniku. Meni, da je vlada Janeza Janše simptom, ne pa vzrok tega, kar se dogaja, saj nas po njegovem mnenju krize prehitevajo, mi pa jih ne znamo dohajati. Dodal je tudi, da želijo v Levici razbiti normalizacijo trenutne krize. Sanje Evrope so se sfižile, zato je potrebno na novo zarisati horizont prihodnosti in znotraj tega odpreti debato o tem, kaj vse lahko naredimo, je povedal Mesec.
Govoril je tudi o nacionalizaciji podjetij, ki bi zaposlenim predstavljala vključevanje v lastništvo. Ob tem je poudaril, da si ne želijo uvesti starega socializma preteklega stoletja. Poudaril je pomen svobode in avtonomije in predstavil novo kolektivnost. Ljudje ne bi bili več le zaposleni, temveč tudi solastniki podjetij, s tem bi imeli več avtonomije in svobode, ne bi le delali v podjetjih, ampak bi se tudi počutili, kot da je to podjetje tudi delno njihovo. Tu nastane socializem, nova kolektivnost, je še povedal.
"Komunizem je režim, ki to, kar govorijo uradni mediji, res naredi, in tukaj je Levica zame važna," je povedal Žižek in poudaril, da je trenutna vlada rezultat slabosti, ki jo kaže liberalizem. Žižek je govoril tudi o svojih pogledih na obisk premierja Janše v Ukrajini, ki ga je opisal kot potezo, ki je bila namenjena opredelitvi Ukrajine po vojni.
Oba govorca pa sta se strinjala, da je problematično predvsem to, da na vsakih volitvah glasujemo za nekoga, ki nas čez kakšen mesec razočara, v štirih letih nas razjezi še druga stran, na koncu pa iščemo nov obraz, ki ga bomo volili.
