Kot je za Večer povedal Primož Cimerman, direktor Medgeneracijskega centra Bistrica Domžale, ki je sicer nadstandardni zasebni dom za starejše, a s koncesijo, je še decembra račun za elektriko, s katero ogrevajo dom, ker imajo toplotno črpalko, znašal 5800 evrov. Januarja, ko jim je potekla dolgoročna pogodba, so dobili položnico za 40.800 evrov – ceno elektrike so jim zvišali za 780 odstotkov.
Razlog? Padli so v kategorijo poslovnih odjemalcev, ker se, kot poroča Večer, njihovemu upravitelju stavbe, podjetje Tabor, ni uspelo dogovoriti drugače, čeprav gre za stanovanjski objekt. S Petrolom jim je sicer uspelo izpogajati nižjo ceno električne energije, a je še vedno za približno 340 odstotkov višja, kot je bila decembra. Novi račun tako znaša okoli 20.000 evrov na mesec.
Podražitve se praviloma odražajo v višini oskrbnin. To bi pomenilo, da bo vsak od njihovih oskrbovancev moral na mesec plačati 200 evrov več. Oskrbovanci so o tem že obveščeni.
V omenjenem nadstandardnem domu oskrba I stane med 900 in 1000 evri, oskrba IV pa okoli 1700 evrov, poroča Večer.
V večini domov bo oskrbnina višja že na aprilskih položnicah.
Rast cen v preteklem letu
Na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 76 domov že poslalo predloge za višje oskrbnine. Le deset odstotkov domov se je odločilo, da oskrbnine ostanejo enake. Soglasje za višje oskrbnine je bilo izdano za zdaj 44 domovom. Pri preostalih ministrstvo še čaka na prejem zahtevanih dopolnitev k vlogam, tako da bodo soglasja izdana predvidoma do konca prihodnjega tedna. Domovi, ki so že prejeli soglasje ministrstva, so ceno oskrbe I v povprečju zvišali za 2,9 odstotka, oskrbe IV pa za 2,8 odstotka.
V domovih so kot glavni razlog za dvig oskrbnin večinoma navajali višje stroške energentov. Na tem mestu velja omeniti, da gre pri vsakoletnem marčevskem zvišanju oskrbnin za rast cen v preteklem letu. Letošnje podražitve se bodo tako pri oskrbninah poznale šele prihodnje leto. Ob tem pa ne kaže spregledati, da pravilnik dopušča tudi dodatne, izjemne uskladitve z višjimi stroški domov tudi med letom, na kar vplivajo tako cene energentov, hrane kot tudi višje plače zaposlenih.
Višje cene živil
Zvišale so se tudi cene živil pri dobaviteljih. Ti so cene za sveže mleko, skuto, sladko smetano in maslo za 29,98 odstotka, za sir, trajno mleko, kislo smetano za 19,17 odstotka, za konzervirano hrano za 30 odstotkov, ribe in morske sadeže za 24 odstotkov, lokalno pridelan kefir za 4,99 odstotka, piščančje meso za 14,99 odstotka ter perutninsko meso za 17,23 odstotka. Povprečna napovedana rast cen živil v 41 socialnovarstvenih zavodih tako znaša že več kot 17 odstotkov, nekateri izdelki pa se dražijo vse do z zakonom o javnih naročilih določene najvišje meje 30 odstotkov, je za Večer povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Ta je povedal tudi, da pred kratkim zagnali skupno javno naročilo za dobavo zemeljskega plina za 36 socialnovarstvenih zavodov. Postopek še ni zaključen, ocenjena vrednost javnega naročila pa se je od septembra 2021 povišala za približno 325 odstotkov.
Na ministrstvu za delo navkljub vsem tem podražitvam ocenjujejo, da v letošnjem letu dodatnih zvišanj oskrbnin ne bo, saj so izvajalci v ceni storitve že upoštevali rast stroškov materiala in storitev. Za višje stroške dela, ki so posledica sklenjenega aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, pa se sredstva za višje plače zaposlenih domovom zagotavljajo iz proračuna.
