Novice Svet24

Kaj je treba narediti pred postavitvijo?

Najprej izberimo pravi prostor za rastlinjak. Na kaj moramo pri tem pomisliti? Druge izbire kakor sončno mesto za rastlinjak ni. Sončno naj bo tako poleti, ko senca po 18. ali 19. uri niti ne bo motila, kakor predvsem spomladi in pozimi. V Sloveniji je energija tako draga, da si le redko kdo privošči ogrevan rastlinjak. Vendar lahko velik del leta samo sonce povsem dobro ogreje prostor.

Potrebujemo seveda ravno površino, ki je lahko nekoliko nagnjena. Nikakor pa ne postavljamo rastlinjaka ob vznožje hriba, po katerem rada priteče voda. Zastajanje vode je vedno največji sovražnik vseh ra­stlin.

Najbolj priporočljiva smer postavitve rastlinjaka je sever-jug, tako bodo vse vrtnine v njem enakomerno osvetljene. Vendar to dosežemo tudi drugače, in sicer rastline sadimo tako, da višje ne senčijo nižjih. Le pri sajenju moramo biti pozorni na to.

Še na dve stvari je priporočljivo pomisliti

Prva je dostopnost vode. V rastlinjaku je seveda treba namakati, saj v njem ni padavin. Namakanje vzame poleti veliko časa, zato svetujem, naj bo že od začetka voda kar v rastlinjaku in namakanje avtomatizirano vsaj do te mere, da bo naš edini opravek odpiranje in zapiranje ventila. Drugi načini zalivanja nam lahko vzamejo do dve uri vsak drugi dan v najhujši vročini, kar pa je preveč. Vodo napeljimo tako, da bo napeljava za­varovana pred zimskim mrazom, torej da ne bo treba vode pozimi zapirati in odpirati oz. da ne bodo cevi pozimi po­pokale.

Drugi moj nasvet pa je, da naj bo rastlinjak dovolj bli­zu hiše, zato da boste vanj tudi pozimi, ne glede na sneg in drugo neugodno vreme, brez težav hodili po svežo zelenja­vo vsak dan.

Velikost rastlinjaka

Ko postavljamo rastlinjak, ne varčujmo. To velja tako za kakovost materiala, folije in opore, kakor za velikost. Zavedati se moramo, da bo pri nas vse več ekstre­mnih vremenskih pojavov, zato mora biti opora kvalitetna in trdna. Rastlinjak ne sme poklekniti pri najmanjšem snegu, prav tako pa pričakujmo močnejše sunke vetra, saj je ta skoraj povsod pri nas vse pogostejši. Zato mora biti opora trdna in stabilna. Konstrukcija mora prenesti, da se nanjo lahko obesi odrasel, dobro razvit moški.

Kvalitetna folija pomeni boljše življenjske razmere za vr­tnine, saj se kvalitetne (dražje) folije ne rosijo, ne zaraščajo z algami, pa tudi vsaka najdrobnejša toča jih ne raztrga.

Najpomembnejša pa je velikost rastlinjaka. Ne gre samo za površino, na kateri bomo gojili vrtnine. Gre predvsem za to, da je za dobro delovanje rastlinjaka potreben dovolj velik volumen zraka. Zrak je namreč tisti, ki blaži hitre tempe­raturne spremembe. Večji ko je volumen zraka, počasneje se ta ohlaja v hladnih spomladanskih in jesenskih nočeh in počasneje pregreva poleti. Zavedajmo se, da mora biti poleti rastlinjak bočno prezračen, ne zadostujejo samo odprta vra­ta ali okna na strehi. Manjši rastlinjaki bočnega zračenja ne omogočajo. Če tega ni, so lahko poleti plodovke v velikih težavah, saj jim bo prevroče.

Za vse tiste, ki si boste rastlinjak postavili sami, pa še do­daten nasvet. Bočno zračenje, odpiranje rastlinjaka na stra­neh, naj se začne kak meter nad tlemi. Tako nas ne bo strah odpirati rastlinjaka zgodaj zjutraj, predvsem spomladi, ko so jutra še zelo hladna. Ker stranice ne bomo dvignili od tal, ampak kak meter nad njimi, bodo majhne rastline v tleh in tudi sadike na tleh pred mrzlim zrakom zavarovane.

Pri kaljenju rastline zahtevajo čim bolj enakomerno temperaturo, ne ustrezajo jim (z izjemami) razlike med dnevom in nočjo. Zato za vznik sejancev rastlinjak ni najprimernejši prostor. Raje jih kalimo v hiši, tam, kjer ponoči ne bo prehladno, podnevi pa pretoplo. Takoj po vzniku ali celo tik pred njim pa jih prenesemo v rastlinjak.

Kolobar je v rastlinjaku izredno pomemben

Čeprav se večina vrtičkarjev rastlinjaka najbolj veseli zara­di paradižnika, se zavedajmo, da bo veselje le kratkega veka, če bo v njem poleti samo paradižnik, pozimi pa samo solata. Res je, da sta obe vrtnini manj občutljivi za ozek kolobar. Vendar prav vsaka rastlina zahteva, da na isto mesto ona in njene sorodnice pri­dejo čim manj pogosto. Tako je svet uredila narava, da bi preprečila prerazmnožitve ško­dljivcev in bolezni.

Mnogi menijo, da bodo rešili težave tako, da bodo le zamenjali prst v rastlinjaku, pa bo spet vse v redu. Ne bo, najpogosteje se sta­nje v rastlinjaku še poslabša.

Zato svetujem, tudi tistim, ki že ob postavi­tvi v rastlinjak dajo novo (»boljšo«) prst: tega ne počnite. Prst je namreč živ organizem, v rastlinjaku pa je še pomembneje, da mikro­organizmi delujejo, vsaj do neke mere. Ko zamenjamo prst, zamenjamo in povsem zme­demo tudi svet mikroorganizmov. Ta lahko potem povsem spremeni in onemogoči pravil­no prehrano vrtnin, s tem pa jim povzroči tudi resne zdravstvene težave. Zato zamenjava prsti ni in ne bo rešitev. Edina rešitev je kolobarje­nje povsem od začetka. Sama svetujem tako ...

Druga polovica naj bo čim bolj pisana

Pustimo si dovolj prostora, da bomo na polovici rastlinjaka paradižnik ponovno po­sadili še konec junija. Tega bomo veliko laž­je ohranili dolgo v jesen, morda celo v zimo. Med paradižnik lahko posadimo sadike solate, da bo prostor bolje izkoriščen. V drugi polovici poletja ali v jeseni lahko tja posejemo tudi mo­tovilec, špinačo, lahko pa med paradižnikom poleti raste novozelandska špinača. Na dru­go polovico rastlinjaka pa sadimo kar najbolj pisan izbor vrtnin. Odvisno od naših želja in potreb v rastlinjaku uspeva skoraj vse. Sama bi odsvetovala samo pridelovanje visokega fižola, ker je zanj v rastlinjaku skoraj vedno prevroče. To polovico pognojimo samo s kupljenimi or­ganskimi gnojili, in sicer s polovico priporočenega odmerka. Lahko pa uporabimo domač kompost, nekje do 8 l/m².

Namesto preklarja raje dolga vigna

Zagotovo se bomo razveselili tudi solatnih kumar, otroci pa lubenic in melon. Te bučnice pridelujemo ob opori, da prihranimo prostor. Odlično bo v rastlinjaku uspevala tudi nekoliko manj znana stročnica, dolga vi­gna. Gre za visoko stročnico, ki zraste nekje do višine paradižni­ka in potrebuje oporo. Oblikuje zelo dolge, tanke stro­ke, ki jih je treba trgati sproti, mlade. Niso nitasti, postanejo pa trdi, če jih prepozno oberemo. Za razliko od fižola pa vigna odlično uspeva prav v vročini in na toplem.

Zagotovo naj bo v rastlinjaku peteršilj, spomladi tudi nizki stročji fižol, ki ga lahko sejemo že v začetku aprila ali, še bolje, takrat posadimo sadike, vzgojene na toplem. Jeseni pa na to polovico posadimo sadike zimske solate, presadimo tudi sadike prezimnega radiča in v mrazu celo že odraslo endivijo in zelje. Prav tako svetujem v rastlinjaku pozimi poleg peteršilja in blitve še setev špinače, pa seveda motovilca, rukole, azijskih listnatih rastlin, zimskega tolščaka (portulaka), česna in čebulčka, ki pa ju bomo populili zgodaj spomladi. Že v januarju lahko posejemo tudi bob in nizki grah. Če imamo mo­žnost, pa posejmo še belo gorjušico, ki jo pustimo zrasti nekje do cvetenja in potem podkopljemo, da oživimo in razrahljamo tla.

Kaj še lahko delamo v rastlinjaku?

Eno najpomembnejših opravil v rastlinjaku je vzgoja sadik. Sadike lah­ko vzgajamo ves čas, le da plodovke spomladi zahtevajo dodatno ogreva­nje.