Cena toplote je bila februarja najvišja na Ravnah na Koroškem, najnižja pa v Velenju in Šoštanju.
Povprečna maloprodajna cena toplote je izračunana za devet izbranih občin, kjer se skoraj 70 odstotkov gospodinjskih odjemalcev toplote ogreva iz sistemov daljinskega ogrevanja. To so Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Slovenj Gradec, Velenje, Jesenice, Ravne na Koroškem in Trbovlje.
Glede na januar se je cena znižala za 0,33 odstotka, na kar je po pojasnilih agencije za energijo vplivalo 9,90-odstotno znižanje povprečne cene toplote na Jesenicah. Povečanje povprečne cene toplote v Slovenj Gradcu za 24,52 odstotka glede na celoten delež oskrbovanih gospodinjskih odjemalcev v izbranih slovenskih občinah ni imelo bistvenega vpliva.
Februarja so za toploto največ plačevali gospodinjski odjemalci na Ravnah na Koroškem, 145,05 evra za megavatno uro (MWh). Sledijo ji občine Trbovlje (142,15 evra za MWh), Jesenice (133,24 evra za MWh), Ljubljana (124,86 evra za MWh), Slovenj Gradec (120,32 evra za MWh), Maribor (116,92 evra za MWh), Celje (96,06 evra za MWh), Kranj (91,28 evra za MWh) in Velenje s Šoštanjem (86,22 evra za MWh).
Februarska povprečna maloprodajna cena je za 5,98 odstotka nižja kot decembra lani. Cena toplote v primerjavi z decembrom lani se je zvišala v Slovenj Gradcu (+24,52 odstotka), Ravnah na Koroškem (+16,25 odstotka) in Celju (+9,76 odstotka) ter znižala v Mariboru (-26,40 odstotka) in Jesenicah (-9,90 odstotka), medtem ko je drugod ostala nespremenjena.
"Vzroki za visoke cene toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja ostajajo nespremenjene, visoka prodajna cena energentov, predvsem zemeljskega plina, ter cena emisijskih kuponov CO2, katerih povprečna prodajna cena je konec januarja dosegla že 88,31 evra za tono CO2," so še zapisali na agenciji za energijo.
