V torek se je na Brdu sestala razširjena strokovna skupina in začrtala pot sproščanja ukrepov. Zloglasni pogoj preboleli, cepljeni, testirani (PCT) se bo odpravil v bankah, na poštah, upravnih enotah in v trgovinah. V gostinstvu se predlaga ukinitev pogoja PCT na zunanjih površinah gostinskih lokalov, ob ohranitvi omejitve števila gostov na terasah oziroma vrtovih. V notranjosti lokalov za zdaj pogoj še velja.
Stroka na stranskem tiru
Kot lahko sodimo glede na informacije, ki prihajajo iz krogov blizu vlade, menda tokrat v predloge stroke ne bo posegala. Kar se v zadnjih dveh letih ni zgodilo prav pogosto. Eden glavnih očitkov vladi Janeza Janše, povezan z vodenjem epidemije, je prav ta, da je ukrepe sprejemala mimo strokovnih priporočil ter jih izkoriščala za uresničevanje svojih političnih ciljev in utišanje oziroma omejevanje političnih nasprotnikov.
Ukrepi brez argumentov
Najbolj moteče je dejstvo, da so pri snovanju ukrepov še najbolj spregledali tiste, ki so za boj z epidemijo najbolj podkovani, torej epidemiologe. Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ, je decembra 2020 izstopil iz vladne svetovalne skupine za boj z epidemijo, saj so bili predlogi stroke popolnoma spregledani. »Sprejete odločitve so pogosto v nasprotju z mnenjem epidemiološke službe in tudi z ustaljenimi protokoli in načinom dela epidemiologov,« je dejal takrat. Spomnimo: to je bil čas najostrejših omejitev, ko se je vlada odločila omejiti gibanje državljanov na občine in uvesti nošenje mask tudi na prostem; ta dva ukrepa pa sta v javnosti naletela na največji odpor, medtem ko so ju sprejeli na trhlih temeljih ali celo brez strokovnih argumentov.
Hude posledice poseganja politike v ukrepe
Če smo ob zadnjem srečanju strokovnjakov lahko hitro izvedeli, kateri del stroke je kaj predlagal in zakaj, smo bili še do prejšnjega tedna vajeni, da v večini primerov ni bilo jasno, čigav je bil kateri predlog in kakšni so bili argumenti za ukrep. Tako je vlada brez posveta s strokovno skupino posegla v izvajanje pogoja PCT in določila, da je pri cepljenju s cepivom Janssen pogoj PCT izpolnjen takoj, in tako se je povečal naval na omenjeno cepivo, prejeli pa so ga tudi tisti, ki ga ne bi smeli, kar je privedlo do smrti mladega dekleta.
Popravljanje zapisnikov
Spomnimo se še zapleta z zapisnikom, ko je v javnost prišla informacija, da je na vrhu novembrskega vala stroka predlagala zaprtje države, nato pa je predlog izpuhtel, in razlaga je bila, da je nastala napaka v zapisniku. Kot je poročal Dnevnik, naj bi se zapisniki sej strokovne skupine pogosto spreminjali, da bi se predlogi stroke približali željam vlade.
Neznani odločevalci
Jasno je, da ukrepi za obvladovanje epidemije nikoli niso samo zdravstveni, a prav nepreglednost postopka sprejemanja in izkoriščanje ukrepov za uresničevanje parcialnih interesov je naša vlada izpopolnila v umetnost. Zanimivo zgodbo smo tako lahko zasledili prejšnji teden, ko sta se dva največja nogometna kluba jezila, češ zakaj sta morala eno najbolj pričakovanih nogometnih tekem odigrati pred le 750 gledalci, če stadion v Stožicah sprejme kar 16 tisoč gledalcev. Kolegi novinarji so poskušali izvedeti, kdo in zakaj je določil število 750, a odgovora niso našli. Po prelaganju odgovornosti med ministrstvi se je vlada na koncu izgovorila, da so za omenjeno število odločili, da bi se poenotili s pogoji na področju kulture.
Predstava za volivce
Način odločanja o sprejemanju in opuščanju ukrepov, ki smo mu bili priča v torek, je zagotovo dobrodošla sprememba. Vprašamo se lahko le, koliko manj presežnih smrti in hospitalizacij bi bilo, če bi znala vlada prisluhniti stroki že prej. Koliko podjetij manj v težavah, koliko otrok brez učnih težav, koliko Slovencev več cepljenih, predvsem pa koliko več ugleda bi imela stroka in zdravniški poklic, ki bi mu bilo omogočeno, da stoji za uveljavljenimi odločitvami? Tako pa smo, kot kaže, morali počakati, da se je uradno začelo predvolilno obdobje, čas, ko se popravljajo vtisi.
