Sindikati javnega sektorja so v teh dneh pretresali možnost stavke, ki naj bi se v skladu z napovedmi začela 9. marca. Trn v njihovi peti je namreč dejstvo, da se vlada Janeza Janše do torka ni opredelila do njihovih zahtev, ki med drugim vključujejo dvig uvrstitve vseh delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov, pa tudi odpravo omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, za vse javne uslužbence. V zadnjih dneh so se za ali proti izvedbi stavke opredeljevali člani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), pri čemer so k izrekanju o stavki povabili tudi nečlane sindikata. Glavni stavkovni odbor Sviza bo sicer popoldne po izredni seji sporočil, kako so se člani sindikata in drugi zaposleni v vzgoji in izobraževanju opredelili glede splošne stavke javnega sektorja.
Čas je potekel
Kot so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili v pogajalski skupini javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška, so se glede na torkove navedbe ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, ki je dejal, da je bil rok prekratek, zato pridobitev stališča vlade ni bila mogoča, odločili, da z odzivom počakajo do četrtka. »Za to gesto smo se odločili, čeprav je imela vlada več kot pol leta časa za pripravo svojega predloga oziroma protipredloga in za vstop v pogajanja o usklajevanju vrednosti plačnih razredov, ki bi se skladno z dogovorom morala začeti že v juniju 2021,« so zapisali.
Ta čas je zdaj potekel, v pogajalski skupini pa ugotavljajo, da se v celoti potrjuje njihovo prepričanje, da »minister Koritnik ne opravlja svojega dela in da je njegova edina taktika zavlačevanje in prelaganje odgovornosti na druge.« Poudarili so še, da enak odnos Janševe vlade opažajo tudi njihovi stavkajoči kolegi v sindikatih iz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki so sicer stavko v sredo že izvedli, ob tem pa napovedali nadaljnji boj za višje plače in boljše delovne pogoje. »Njihove stavkovne zahteve so legitimne in jih v celoti podpiramo,« so izpostavili v pogajalski skupini, kjer trdijo, da vlada, namesto da bi težave proaktivno reševala, »načrtno ruši enotni sistem plač v javnem sektorju, nato pa prikazuje kritične odzive na te njene poteze kot nezadovoljstvo nad sistemom samim.«
Pasivnost in poceni populizem
»Vrednost plačnih razredov je še vedno na ravni leta 2012, ko je bila znižana za 8 odstotkov, v Sloveniji pa imamo v zadnjem času relativno zelo visoko stopnjo inflacije, zaradi katere se upravičeno povišujejo tudi nekateri drugi transferji prebivalstvu,« so navedli v pogajalski skupini.
V pogajalski skupini Koritniku sicer očitajo, da se je raje odločil za »ceneni populizem, prelaganje odgovornosti na druge, izmikanje pogajanjem in soočenjem ter za strategijo deli in vladaj,« namesto da bi pokazal samokritično držo. Sporočajo mu, da bi se moral kot resorni minister nad »svojo pasivnostjo, odgovornostjo in vlogo, ki jo je imel pri sprejemanju vladnih odločitev v zadnjem obdobju,« zamisliti. V njihovih očeh je izgubil vso verodostojnost, zato ga ne morejo več jemati resno. Izpostavili so še, da je že na redka pogajanja, ki so jih imeli, praviloma prihajal brez kakršnega koli mandata vlade oziroma vladnih izhodišč, kar da hkrati kaže tudi na njegov »očitno nepomemben položaj znotraj vlade,« glede katere so prepričani, da glede vprašanja usklajevanja vrednosti plačnih razredov ni pripravljena na kakršno koli dogovarjanje s sindikati javnega sektorja, čeprav so letna pogajanja o tem predvidena v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Po njihovih navedbah je zdaj že jasno, da Janševa vlada ni pripravljena »prisluhniti in iskati rešitev za odpravo uravnilovke med najslabše plačanimi v javnem sektorju, zlasti med zaposlenimi v plačni skupini J, pa tudi drugimi, kjer minimalna plača sega že v peti ali celo šesti tarifni razred.« Trdijo, da si vlada zatiska oči, s tem pa še povečuje problem in otežuje njegovo rešitev, »saj se bo minimalna plača zaradi visoke stopnje inflacije hitro zviševala.«
Zahteve
V pogajalski skupini so prepričani, da na vladni strani ni pripravljenosti, da bi se pogajanja zaključila še v tem mandatu, odgovornost za rešitev nastale situacije pa da prelaga na naslednjo vlado. Janševi vladi in vsem strankam, ki bodo sodelovale na prihajajočih volitvah, »jasno, nedvoumno in enotno« sporočajo, da:
- enotni plačni sistem v javnem sektorju podpirajo in zahtevajo njegovo ohranitev;
- zahtevajo takojšen dogovor o rednem usklajevanju vrednosti plačnih razredov in zaustavitev več kot desetletnega padanja njihove realne vrednosti;
- zahtevajo takojšen dogovor o načinu in dinamiki odprave uravnilovke na področju najnižjih plač, ki je v veliki meri nakopičena posledica neusklajevanja vrednosti plačnih razredov in
- zahtevajo ponovno vzpostavitev razmerij, ki so bila porušena enostranskimi potezami vlade ali s parcialnimi dogovori po posameznih področjih javnega sektorja.
»Glede na ignorantski odnos vlade do teh legitimnih zahtev in pričakovanj zaposlenih v javnem sektorju in glede na sistematično nespoštovanje danih zavez so sindikati že pričeli z odločanjem o načinih, s katerimi bi uveljavili svoje zahteve, za kar bo morala odgovornost v celoti prevzeti vlada. O odločitvi sindikatov bomo javnost sproti seznanjali v prihodnjih dneh,« so zaključili.
