Minimalna plača je znesek, ki ga mora, ne glede na izhodiščno plačo za polni delovni čas, ki je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, prejeti vsak zaposleni v Sloveniji. V zadnjih letih je po zaslugi zakonskih sprememb, ki so jih predlagali v stranki Levica, doživela več korenitih popravkov navzgor. A kot kažejo podatki, se je višala bolj ali manj le minimalna plača, preostale plače pa so ostale nespremenjene. Posledica tega je, da vse več Slovencev prejema najnižji možni znesek. Letos je tako prišlo celo do absurdne situacije, ko je osnova za izračun prispevkov ob minimalni plači presegla minimalno osnovo za izračun, ki je določena pri 60 odstotkih povprečne plače, zato bosta prvi dve izplačili neto minimalne plače za okoli deset evrov nižji. Ko bo ta mesec objavljena nova, višja povprečna plača, se bo razmerje znova »normaliziralo«.
Osnova za izračun prispevkov pri minimalni plači je prvič presegla minimalno osnovo za izračun 60 % minimalne plače.
Za vse več poklicev minimalna plača
Dejstvo, da se minimalna in povprečna plača že več let zbližujeta, ni dobro za nikogar. Če je bila minimalna plača včasih rezervirana le za najnižje plačne razrede in najslabše plačane poklice, je danes običajna tudi za zaposlene, ki imajo pridobljeno srednješolsko izobrazbo. Če si ogledamo plačne razrede v javni upravi, lahko ugotovimo, da minimalni plačo prejema kar 23 od 65 plačnih razredov, med njimi tudi referenti, knjižničarji, administratorji, pomočnice vzgojiteljic, knjigovodje ...
Dve tretjini pod povprečjem
Podatki ministrstva za finance za leto 2019 kažejo, da je letni prejemek do minimalne plače prejemalo kar 662.000 davčnih zavezancev, manj kot povprečno plačo pa kar 1.150.000 zavezancev od 1,5 milijona davčnih zavezancev. Glede na zvišanje minimalne plače v letih 2020, 2021 in 2022, ko se je zvišala z 886 bruto na letošnjih 1074 bruto, pa je delež ljudi z najnižjimi prihodki zagotovo še krepko večji. Ob tem je treba izpostaviti dejstvo, da pri nas velja socialni sistem, ki s subvencijami najemnin, vrtcev, z otroškimi dodatki in olajšavami za otroke poskrbi, da so razlike med tistimi, ki prejemajo minimalno plačo oziroma povprečno plačo, minimizirane, in dostikrat je razpoložljivi dohodek nekoga z minimalno plačo ob vseh »dodatkih« celo višji od tistega, ki ostane prejemniku povprečne plače po vseh plačanih stroških. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) od leta 2020 podatkov o številu prejemnikov minimalne plače ne spremlja več. Zadnji razpoložljivi podatki o številu zaposlenih oseb pri pravnih osebah, ki so prejele plačo na ravni minimalne, so na voljo do konca leta 2019. Povprečno število prejemnikov minimalne plače v tem letu je bilo 45.720, kar je predstavljalo 5,1 odstotka vseh delovno aktivnih. Po podatkih urada za statistiko je po začasnih podatkih iz strukturne statistike plač nižjo povprečno mesečno neto plačo od slovenskega povprečja v letu 2020 prejemalo 63,9 odstotka zaposlenih.
Boj za naslednjo vlado
Kar 23 plačnih razredov v javnem sektorju je pod minimalno plačo.
Eden od razlogov, da je število prejemnikov minimalne plače tako visoko, je zagotovo nepripravljenost vsakokratnih oblasti, da bi zvišale izhodiščne vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju. Socialni nemir, ki so ga izražali poklici z največ družbene moči, kot so zdravniki, policisti in učitelji, so raje urejali z umeščanjem posameznih poklicev v višje plačne razrede. Tovrstno krpanje pa je enotni plačni sistem popolnoma uničilo, in glede na zadnje izjave politikov je, kot kaže, prišlo do konsenza, da je obstoječi sistem preveč deformiran, da bi ga bilo še možno popraviti. Glede na to, da smo v obdobju rasti cen in s tem življenjskih stroškov, bo kovanje novega plačnega sistema za porabnike državnega denarja izjemno zahtevna naloga. Pred nami so državnozborske volitve in vprašanje prihodnosti enotnega plačnega sistema bi morala biti ena glavnih predvolilnih tem. Sindikati so namreč že jasno nakazali, da želijo krepko višje plače, delodajalci pa resno pričakujejo, da bo del povišanja zagotovila država z znižanjem prispevkov in davkov.
