Predsednik republike Borut Pahor je danes podpisal odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, ki bodo potekali 24. aprila. »Prepričan sem, da je v danih političnih razmerah izbira prvega možnega datuma volitev, najprimernejša,« je pojasnil Pahor in dodal, da to omogoča oblikovanje vlade še pred parlamentarnimi počitnicami.
Poleg presoje političnih okoliščin je pretehtal tudi zdravstveni položaj. Ugotovil je, da epidemija ni razglašena, ukrepi zaradi koronavirus pa se rahljajo. Spomnil je, da so celo v času pandemije v nekaterih evropskih državah izvedli volitve, na zadnje na Portugalskem.
Že novembra lani se je Pahor sestal s poslanskimi skupinami. Razen ene so se vse strinjale s prvim možnim datumom.
»V okviru jasnosti in predvidljivosti danes napovedujem moje ravnanje po volitvah, ki mi ga nalagajo ustavne in zakonske pristojnosti,« je prišel do bistva predsednik. »Politične igralce« in javnost Pahor obvešča o podelitvi mandata za sestavno nove vlade. »Mandat za sestavo vlade bom po posvetih z vodji poslanskih skupin podelil tisti kandidatki ali kandidatu za predsednico ali predsednika vlade, ki bo med poslankami in poslanci užival potrebno, torej absolutno podporo, 46 glasov ali več. Vodje poslanskih skupin bom prosil, da mi to podporo izkažejo s podpisi poslank in poslancev.«
Pahor se zaveda, da to ni predpisana norma, izkušnje po volitvah leta 2018 in 2020 pa ga napotujejo k temu, da se potrebna podpora izkaže s podpisi poslank in poslancev, kot se je to izkazalo za koristno februarja 2020. Če pa po posvetih s poslanskimi skupinami »ne bo nedvoumne podpore poslank in poslancev priložnost za izvolitev na položaj mandatarja zaupal predsedniku ali predsednice stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev.«
Razčistiti pred volitvami
Pred volitvami pa je treba jasno odgovoriti na vprašanje, tako Pahor, »ali naj pri koalicijah strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razumem kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne«. Ta dilema leti predvsem na stranke leve sredine, na tako imenovano koalicijo KUL.
Za takšno potezo se je odločil, da bodo »pravila jasna«, da bo »vse transparentno«. Spomnil je, da so v proporcionalnem sistemu koalicije redkost. Kot takšno je navedel Demos, ki je kot koalicija strank, ki so samostojno tekmovale na volitvah, dobila večino na volitvah, »ni pa bila kot stranka ena izmed njih relativna zmagovalka volitev«. Zato želi do izvedbe volitev razčistiti vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.
Kot je v današnji izjavi za javnost glede Pahorjeve dileme jedrnato pojasnila predsednica stranke SAB Alenka Bratušek, povolilni sporazum, ki so ga podpisale stranke KUL-a, jasno definira, kdo bo v primeru uspeha na volitvah njihov mandatar. Mandatar bo po njenih besedah iz tiste stranke, ki bo znotraj KUL-a prejela največje število glasov.
