Kot smo že poročali, so današnje visoke številke novih okužb v prvi vrsti povezane z drugimi dejavniki, ki so bolj tehnične narave, predvsem pa s spremembo protokola testiranja. Obenem je danes direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik pojasnila, da so se "številke pozitivnih primerov, ki so bili testirani v ponedeljek, seštele s tistimi, ki so bili pozitivni v torek in jih nismo več potrjevali s PCR-testi, tako da sta se dva dneva v bistvu delno skoncentrirala v enega." Nov protokol testiranja po njenih besedah sicer prinaša predvsem prihranek pri PCR-testiranjih in pospešitev postopka, ob tem pa razumejo, da gre za začasen protokol, saj je metoda PCR bolj zanesljiva in je potrjevanje testov z njo v diagnostičnem smislu najvišji možen standard.
Da je torkova številka pravzaprav seštevek dveh dni, je za TV Slovenija pojasnila tudi vodja strokovne skupine za covid-19Mateja Logar. Doslej, ko je bilo treba vse pozitivne hitre antigenske teste potrditi s PCR-testi, so se ti običajno vnesli naslednji dan. V torek pa so vsi hitri pozitivni hitri antigenski testi avtomatično pristali v sistemu. Poleg tega je treba k temu prišteti še nekaj PCR-testov, ki so bil v prejšnjih dneh poslani na analizo v Nemčijo. Tako po njenih besedah "ne gre za to, da bi bilo res toliko več okužb kot dan pred tem".
Epidemija se umirja
Delo NLZOH se kljub današnjim visokim številkam novih okužb s koronavirusom že umirja, saj se je število testiranj v primerjavi s prejšnjim torkom znižalo za okoli 3000 vzorcev, je še povedala Žohar Čretnikova, ki rekordne številke pripisuje novemu protokolu testiranja.
Da se razmere nekoliko umirjajo, po njenih besedah kaže tudi podatek, da trenutno okoli tri četrtine rezultatov PCR-testiranj bolnikom sporočijo v 24 urah, več kot 99 odstotkov pa v 48 urah. Kot je še povedala, so v torek v nemški laboratorij poslali 3700 vzorcev, tako da tudi ta številka upada. Ker pričakujejo, da bo novi protokol dosegel pričakovani učinek, pomoči v Nemčiji že v kratkem naj ne bi več potrebovali.
Pritisk na bolnišnice relativno manjši
Kot je povedala Logarjeva, je glede na spremenjeno metodologijo morda nekoliko težje ocenjevati, ali smo vrh epidemije v resnici dosegli ali se mu bližamo. Vsekakor pa so v tem trenutku številke še vedno zelo visoke. "Vsi upamo, da je vrh v resnici dosežen in bomo v nekaj dneh prišli do te faze, ko se bo začelo število primerov v splošni populaciji zmanjševati. Upajmo, da bo to zmanjševanje potekalo čim hitreje," je še dodala.
"Gledano relativno je pritisk na bolnišnice manjši. V bolnišnice prihaja približno en odstotek tistih, ki so pozitivni, medtem ko smo prej govorili o treh ali celo štirih odstotkih," je navedla Logarjeva. A kot je opozorila, pri absolutnih številkah 10.000 primerov dnevno odstotek pomeni približno sto oseb; če je bilo prejšnji teden v bolnišnice sprejeti 90 covidnih bolnikov, jih je bilo ta torek 150, kar je še vedno veliko število in izrazit porast.
Logarjeva tako napoveduje, da se bo pritisk na bolnišnice v naslednjih tednih prav gotovo stopnjeval. Je pa tokrat tudi veliko bolnikov, ki prihajajo v bolnišnice s covidom-19, torej ne zaradi covida-19, ampak zaradi poslabšanja svojih osnovnih bolezni, ali pa pridejo v bolnišnico zaradi poškodbe, dodatno pa jih potrdijo še koronavirusno okužbo.
Slovenija v bistveno drugačni situaciji
Glede opuščanja omejitvenih ukrepov, za katerega se odločajo nekatere evropske države, Logarjeva pravi, da imajo te države bistveno boljšo precepljenost, kot je v Sloveniji, pri čemer je izpostavila Dansko in Veliko Britanijo, kjer je po njenih navedbah precepljenost predvsem skupin, pri katerih obstaja veliko tveganje, da bodo potrebovale bolnišnično zdravljenje, čez 90-odstotna.
V Sloveniji smo po besedah Logarjeve v bistveno drugačni situaciji. "Vsekakor pa se tudi pri nas pogovarjamo o sproščanju ukrepov. Počakati moramo seveda na to, da se epidemija začne umirjati, potem pa bomo na vsak način določili tiste dejavnosti in panoge, pri katerih je tveganje, da bi prišlo zaradi sproščanja ukrepov do poslabšanja epidemije, najmanjše," je dejala.
Podrazličica lahko val nekoliko podaljša
Sicer pa zadnje analize kažejo, da koronavirusna različica omikron že povsem prevladuje med novimi primeri, medtem ko so med hospitaliziranimi bolniki s covidom-19 zagotovo tudi še primeri delte, saj je pri njej potek bolezni daljši in bo še trajalo nekaj časa, da se vsi bolniki pozdravijo.
Po najbolj svežih podatkih iz današnjega dne so doslej ob enem primeru nove podrazličice omikrona, o katerem so že poročali, doslej naleteli še na štiri nove tovrstne primere. Medtem ko so prvi primer zabeležili na severovzhodu Slovenije, so tokrat tri primere zabeležili na Notranjskem, enega pa v Jelšanah.
Številka je po besedah Žohar Čretnikove še vedno nizka, zagotovo pa je pričakovati porast glede na to, kar se dogaja v sosednjih državah, od koder prihajajo podatki, da tam, kjer je BA.1 povzročila močen val, v najslabšem primeru BA.2 epidemični val lahko nekoliko podaljša.
"Ni pa pričakovati bistveno slabših razmer v smislu rasti števila potrjenih okužb na dan,"je ocenila Žohar Čretnikova. po njenih navedbah omenjena podrazličica lahko postane prevladujoča, saj v mnogih državah že uspešno izpodriva prvotno različico in je po nekaterih ocenah celo do 50 odstotkov bolj prenosljiva kot prvotna.
