Sodišče ni ugodilo zahtevi iz tožbe, da mora društvo spremeniti svoj statut tako, da ne bi bil več diskriminatoren. Ta del je zavrglo, saj je ocenilo, da sodnik in Zagovornik v tem konkretnem sodnem postopku ne moreta zahtevati spremembe avtonomnega akta osebe zasebnega prava, čeprav je diskriminatoren. Kolesarski sodnik se s to ugotovitvijo sodišča ne strinja in je s pomočjo Zagovornika proti temu delu sodbe vložil pritožbo. Pritožbo je vložil tudi proti dosojeni višini nadomestila za diskriminacijo.
Zagovornik načela enakosti je leta 2018 v postopku ugotavljanja diskriminacije ugotovil, da je Društvo kolesarski sodnikov diskriminiralo enega od svojih članov na podlagi starosti. Ko je dopolnil 70 let, mu na podlagi določb statuta društva samo zaradi njegove starosti ni več izdalo licence za sojenje na kolesarskih tekmah. Pri ugotovitvi diskriminacije je Zagovornik upošteval tudi to, da kolesarski sodniki ne opravljajo pretiranega fizičnega dela, ampak kot sopotniki v avtomobilu ali na motorju nadzirajo potek tekem.
Ker društvo po ugotovitvi diskriminacije, ni hotelo spremeniti svoje odločitve, se je prikrajšani sodnik odločil za tožbo. Zastopal ga je Zagovornik načela enakosti, ki meni, da gre za vzorčen primer starizma, tožba pa dodaten način opozarjanja na prisotnost te oblike diskriminacije v družbi.
Ljubljansko okrajno sodišče je v razsodbi, ki sicer še ni pravnomočna, potrdilo, da je bil kolesarski sodnik žrtev diskriminacije zaradi starosti. Društvu je naložilo, naj mu v 15 dneh izda licenco za kolesarskega sodnika in mu plača tudi nadomestilo za diskriminacijo v višini 2.000 evrov.
Pri določitvi višine nadomestila je upoštevalo, da je diskriminirani sodnik prošnjo za pridobitev licence vlagal vsako leto znova že od leta 2015 in tudi s pomočjo Varuha človekovih pravic in Zagovornika poskušal društvo prepričati o tem, da ga diskriminira. Sodišče je zato presodilo, da je bil zaradi dolgotrajne in ponavljajoče se diskriminacije žrtev hujše oblike diskriminacije. Pomembno okoliščino za določitev višine nadomestila pa je bila za sodišče tudi prizadetost kolesarskega sodnika, ki se je zaradi ravnanja društva počutil ponižanega, »ker je bil izključen kot starček«.
