Novice Svet24

Sašo Švigelj

Državni zbor je v svoji 30-letni zgodovini ustanovil 32 parlamentarnih preiskovalnih komisij, ki so ugotavljale politično odgovornost nosilcev javnih funkcij glede privatizacije družbene lastnine, gradnje avtocestnega križa, izbrisanih, menedžerskih prevzemov, trgovine z orožjem, nakupi orožja in drugimi aferami. Poslanci in poslanke pa so le v 12 primerih na plenarnih zasedanjih sprejeli tudi končno poročilo preiskovalnih komisij.

V aktualnem mandatu je državni zbor ustanovil sedem preiskovalnih komisij. Kot zadnja je bila marca lani na zahtevo opozicije ustanovljena preiskovalna komisija o domnevnem vmešavanju politike v delo policije po zamenjavi oblasti marca 2020.

Kadrovske čistke in represija

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v tem času trikrat zamenjal generalnega direktorja policije, eden izmed vršilcev dolžnosti (v. d.) oziroma generalnih direktorjev policije Anton Travner je po sodbi upravnega sodišča nezakonito razrešil direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča.

Travnerjev naslednik na čelu policije Anton Jurič je za v. d. direktorja NPU najprej imenoval Uroša Lepošo, ki pa je po dveh mesecih in pol prosil za razrešitev. Uradno iz osebnih razlogov, po poročanju Dela pa naj bi sodu izbilo dno nenehno vmešavanje vodstva in politike v delo NPU.

Na njegovo mesto je Jurič imenoval Petro Grah Lazar, ki nima praktično nobenih izkušenj s preiskavami. Vodenje urada, ki se ukvarja s preiskavo najtežjih kaznivih dejanj, je prevzela oseba, ki se je novembra lani pohvalila, da je v svoji kriminalistični karieri zagotovo napisala več kot eno ovadbo.

Na policijo so v času protivladnih protestov iz opozicije in civilnodružbenih organizacij leteli očitki o prekomerni uporabi sile, ki naj bi bila posledica pritiskov politike. Policija je tako na primer silo uporabljala proti protestnikom, ki so pred hramom demokracije brali slovensko ustavo.

Poziv Hojsu, naj odstopi

Državni zbor bo v okviru januarske seje, ki se s poslanskimi vprašanji premierju začenja danes, obravnaval vmesno poročilo komisije. To vodi poslanec LMŠ in nekdanji minister za javno upravo Rudi Medved. V slabem letu je komisija zaslišala 20 prič, med katerimi so bili generalni direktor policije Anton Olaj, nekdanja direktorica policije Tatjana Bobnar, ki ji februarja 2020 tedanji poslanec Žan Mahnič v času zamenjave vlade zagrozil, naj razmisli o svoji prihodnosti. Pred komisijo sta stopila tudi Muženič in Grah Lazarjeva.

Po tem ko je preiskovalna komisija 10. januarja sprejela vmesno poročilo, je Medved potrdil, da delo policije narekuje politika. »Še nikoli ni bilo takega političnega poseganja v kadrovanje policije kot zdaj. To vam bodo potrdili mnogi, ki so dolga leta zaposleni v slovenski policiji. Vladajoča politika si je preprosto podredila in uzurpirala sistem kadrovanja,« je dejal.

Komisija tako državnemu zboru v vmesnem poročilu predlaga, da sprejme dva sklepa, in sicer da državni zbor (DZ) predlaga ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu, da odstopi s funkcije ministra ter da naj vlada po odstopu ministra Hojsa s položajev razreši oba državna sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Franca Kanglerja in Boža Predaliča.

Namen dosežen

Ločeno mnenje k vmesnemu poročilu komisije sta spisala poslanca Zmago Jelinčič (SNS) in Dejah Kaloh (SDS). Vsebina Jelinčičevega ločenega mnenja ni znana, saj vsebuje tudi nekatere zavarovane osebne podatke, medtem ko je bil Kaloh kritičen do ugotovitev komisije. Po njegovem so bistvene ugotovitve vmesnega poročila zavajajoče in škodljive.

Medved je v odzivu na Kalohove navedbe napovedal, da bo komisija pripravila tudi končno poročilo, ki bi lahko bilo na dnevnem redu plenarne seje državnega zbora marca. Kot je dejal, si pa ne delajo utvar, da bodo sklepi, ko gre za vmesno ali končno poročilo, sprejeti. Ob tem je ocenil, da so z delom komisije dosegli namen, to je opozoriti slovensko javnost, da je to, kar se dogaja v slovenski policiji, popolnoma nesprejemljivo.