Skorajšnja prodaja Save, največje domače turistične skupine, ki ima v rokah hotele na najboljših lokacijah v državi, še vedno odmeva v javnosti. Predsednik vlade Janez Janša, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in nekateri najvidnejši člani SDS ves čas zanikajo, da bi imela vlada karkoli z njeno prodajo Madžarom. Toda dokument, ki so ga pridobili v uredništvu Necenzurirano.si, razkriva drugačno sliko.
Slovenski državni holding (SDH), krovni upravljavec premoženja države, se je namreč že pred pol leta dogovoril, da bo od ameriškega finančnega sklada York Global Finance kupil 43-odstotni lastniški delež Save, ki ga ta zdaj prodaja Madžarom. To je razvidno iz besedila kupoprodajne pogodbe, ki sta ga konec avgusta lani uskladila SDH in York. Dogovorila sta se o vseh podrobnostih – tudi o ceni, po kateri bi bil nakup za državo še sprejemljiv. Posel bi se moral zaključiti v začetku jeseni.
To bi pomenilo, da bi večinska lastnica Save postala slovenska država. A nato se je zgodil preobrat. V SDH, ki ga vodi član SDS Janez Žlak, so si tik pred podpisom pogodbe premislili. Ker Američani niso privolili v dodatne pogoje, so prekinili vse pogovore z državo. S tem so se na stežaj odprla vrata za prodajo Save drugemu kupcu. Le nekaj mesecev pozneje je jasno, da je to madžarsko podjetje Atlantis Property, za katerim se skrivajo ljudje iz kroga predsednika tamkajšnje vlade Viktorja Orbana.
Kako je York prisilil državo, da sprejme odločitev
Kaj se je torej pred meseci dogajalo okrog Save? In kdo je odgovoren, da bo očitno končala v madžarskih rokah?
Saga o reševanju Save se je začela leta 2015, ko je družba končala v postopku prisilne poravnave. Medtem ko so se dogovarjali o poplačilu dolgov, sta se konec leta 2016 z njihovo pretvorbo v kapital v Savi oblikovala dva lastniška tabora. V prvem je bila država, v drugem pa sklad York, ki si je nato neuspešno prizadeval pridobiti večinski delež v Savi. Na koncu je obtičal v lastništvu, saj v SDH niso hoteli ne prodati svojega deleža ne odkupiti Yorkovega deleža.
Toda lani je v pogovorih prišlo do preboja. Sava ima še iz prisilne poravnave za okoli 50 milijonov evrov obveznosti do SDH, Kada in Yorka, ki jih ne more vrniti. Njeno edino premoženje je namreč družba Sava Turizem, ki ima uradno v lasti hotele. Tako so v Savi želeli na trgu preveriti, koliko bi lahko iztržili zanjo. Stroške prodajnega postopka je kril sklad York. Odziv je bil velik, kar 14 različnih vlagateljev je oddalo nezavezujoče ponudbe, med njimi so bili tudi mednarodni finančni skladi. Njihove ponudbe so presegle pričakovanja.
Tudi zato so v SDH s skladom York sedli za pogajalsko mizo in dosegli dogovor. Iz kupoprodajne pogodbe je razvidno, da bi bile v prodajo poleg 43 odstotkov delnic Save vključene tudi terjatve do Save. Teh je za okoli sedem milijonov evrov in bi jih lahko sklad York kadarkoli unovčil. Država namreč ne bi pustila, da bi Sava končala v stečaju, in bi zagotovila manjkajoča sredstva. Dokaz o tem, da je bil dogovor dosežen, je bila tudi zaveza sklada York, da bo prenehal financirati prodajo družbe Sava Turizem.
Država izpogajala nizko ceno
SDH bi tako za 43 odstotkov delnic Save plačal le okoli 28 milijonov evrov. To pomeni, da je vrednost kapitala celotne skupine po ocenah 65 milijonov evrov. Za primerjavo, potencialni ponudniki so bili pripravljeni za družbo Sava Turizem plačati več kot 200 milijonov evrov. Ko bi s kupnino pokrili dolgove, bi za lastnike – državo in sklad York – ostalo še najmanj sto milijonov evrov.
Ob vsem tem pa je treba upoštevati, da je družba Sava Turizem na vrhu seznama turističnih družb, ki jim je Janševa vlada s turističnimi boni pomagala pri preživetju skozi epidemijo covida-19. Od julija 2020 je iz državnega proračuna prejela že skoraj 50 milijonov evrov. Gre za polovico letnih prihodkov skupine.
Toda 14 dni pred podpisom kupoprodajne pogodbe so v SDH ugotovili, da dogovorjeni pogoji niso (več) ustrezni. V pogodbo so želeli vključiti določbo, po kateri bi se v primeru ponovne razglasitve epidemije covida-19 začel nov krog pogajanj o ceni. Pri tem so se sklicevali na priporočila svojega pravnega svetovalca v postopku.
Če bi vlada razglasila epidemijo, bi York dobil še manj
Vodilnih v skladu York niso prepričali. Nasprotno, dobili so dokaz, da so se v SDH ves čas pogajali s figo v žepu. Medtem ko so se pogovarjali s predstavniki vlade v SDH, so jim ti želeli v pogodbo vključiti posebno določbo za primer razglasitve epidemije, o čemer pa spet odloča vlada.
V skladu York so sicer že pred tem večkrat povedali, da se želijo umakniti iz Save in ne pristajajo na nobene dodatne pogoje. Zato so privolili tudi v razmeroma nizko ceno. S tem so se v SDH ves čas tudi strinjali. Poleg tega je na vrednost delnic Save že negativno vplivala več kot leto dni trajajoča epidemija, saj so v času prvega in drugega vala uvedli zaprtje hotelov in zdravilišč, s tem pa so se precej zmanjšali prihodki.
Dokaz o tem, da bi država raje prodala Savo kot pa v njej prevzela večinski delež, je letni načrt upravljanja SDH, ki ga je pred dnevi potrdila Janševa vlada. Če je bil prej cilj oblikovanje državnega turističnega holdinga in združitev turističnih zmogljivosti pod okriljem države, je po novem mogoča tudi prodaja državnega deleža v Savi. In njegov najverjetnejši kupec bi bil tisti, ki bi se prej s skladom York dogovoril o nakupu njegovega deleža. Torej Madžari.