Pred dnevi so pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) opozorili na pogin klavžarja Giovannija na Dolenjskem.
»Ker je bila želja po dobri fotografiji tako močna, ptica pa žal tako nemočna, se je v obupu želela umakniti višje. Žal je bil to električni drog, ki je ptico ob pristanku elektrificiral. Naj bo njegova smrt opomin, da v želji po slavi in všečkih ne posegamo v njihov osebni prostor,« so zapisali ob fotografiji mrtvega ptiča v facebook skupini Proti nezakonitemu lovu na ptice v Sloveniji. Pri nas sicer klavžarja (Geronticus eremita) redko srečamo, saj je Slovenija zanj le preletno ozemlje na poti iz Avstrije v Toskano. Edina prostoživeča kolonija te vrste se danes nahaja v Maroku ob atlantski obali, in sicer gre za kakih 130 osebkov, vsaj 2000 osebkov pa je še v različnih programih ponovne naselitve v Avstriji, Italiji, Španiji in Nemčiji. Klavžarje so plemiči nekdaj lovili za šport in zabavo ter prehrano, tako da je vrsta v 17. stoletju na območju Evrope izumrla. V Atlasu ptic Slovenije je ena prvih ponovnih zabeležk iz leta 2006, ko so na letališču v Postojni opazili tri ptice te vrste.
Daljnovodi smrtonosni zlasti za sove
Za nesrečnega klavžarja Giovannija je bil usoden splet človeške neumnosti in električne napetosti. Daljnovodi pa so sicer pri nas največja grožnja sovam uharicam. Ker ta najraje lovi s preže, so stebri električnih drogov zanjo odlična oprezna mesta. So stabilni, kar je pri velikih vrstah pomembno, saj ponujajo odličen razgled in so pogosto edina vzvišena mesta v krajini. Velike uharice pri lovu zato pogosto sedajo prav nanje, ne zavedajo pa se, da so ravno daljnovodi ena izmed najbolj nevarnih pasti. Ob priletavanju ali vzletanju z daljnovoda se veliki uharici zaradi njene velikosti pogosto zgodi, da se dotakne električnih žic, medtem ko se z nogami že ali še drži za prečko stebra. Na železnih in betonskih stebrih, ki so prevodni, to pomeni gotovo smrt, ptica pa ni varna niti na lesenih stebrih. Ponoči, ko je aktivna, so stebri pogosto mokri od rose in tako postanejo prevodni ter smrtonosni. Preprosta rešitev je izolacija daljnovodov. Na Krasu bodo na primer do konca letošnjega leta v okviru projekta Za Kras izolirali več kot tisoč nevarnih stebrov.
Jadranska selitvena pot pod drobnogledom
V DOPPS so konec lanskega leta izdali tudi tretje poročilo o delu pri štiriletnem projektu Adriatic Flyway 4: Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti. Skupno so leta 2020 v bazo vpisali 134 novih primerov, od tega 55 primerov nezakonitega zadrževanja in trgovine s pticami, 44 primerov nezakonitega lova z drugimi metodami, 21 primerov nezakonitega lova s strelnim orožjem in 13 primerov zastrupljanja ptic. Zaradi nezakonitega lova in ubijanja je bilo leta 2020 prizadetih 39 zaščitenih vrst ptic; na službe, pristojne za preganjanje tovrstnega kriminala, so vložili skupno 80 prijav. Na policijo so podali 25 prijav, 23 je bilo obravnavanih. Na inšpektorat za okolje in prostor so poslali 52 prijav, 25 prijav so do zdaj obravnavali in zaključili. Na inšpektorat za lovstvo in ribištvo so poslali pet prijav, ki so bile vse obravnavane in zaključene. Leta 2020 so po uspešni rehabilitaciji nazaj v naravo izpustili skupno 37 ptic, ki so bile nezakonito ustreljene ali ulovljene ter v ujetništvu.
