Politična opozicija in mediji si lahko oddahnejo. Čeprav so premier Janez Janša in njegovi sledilci za slabo epidemiološko sliko in veliko število umrlih za covidom vsakodnevno krivili opozicijo in medije, v zadnjem letu pa še za nizko precepljenost prebivalstva, je zdaj prvi zdravstveni strokovnjak v državi ugotovil, da so za nizko precepljenost krivi komunisti, za slabo epidemiološko sliko pa ustavno sodišče.
»Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo železno zaveso, ki je Evropo delila na demokratični zahod in avtoritarni vzhod. V Evropski uniji je delež preceljenih zato precej nižji na vzhodu, torej v nekdanjih komunističnih deželah … Nizka stopnja zaupanja javnosti, ki 'odlikuje' Vzhodno Evropo, je brez dvoma dediščina komunizma, globoke tranzicijske recesije v mnogih državah in neuspeha postkomunističnih vlad, da bi ublažile posledice tranzicije,« je v kolumni za Portalplus.si zapisal Krek.
Aktivna vključitev v predvolilno kampanjo
Da je precepljenost proti covidu v Sloveniji enaka kot v državah, v katerih je v preteklosti vladal enopartijski režim, je pred časom izjavil tudi premier. Krek se je v kolumni obregnil tudi ob predsednika parlamentarne komisije o covidnih ukrepih Janševe vlade in opozicijskega poslanca Roberta Pavšiča, ki je kritiziral povezovanje precepljenosti z nekdanjimi komunističnimi režimi.
»Če parlamentarci ne poznajo zapletenih družbenih odnosov, če jih ne znajo prepoznati, potem ne vem, kako bo naša barka plula naprej. Na bližnjih volitvah bi bilo treba voliti tiste, ki razumejo naše razvojne težave v širšem družbenem in zgodovinskem kontekstu, ker samo tako nam bo lažje hoditi po poti razvoja naprej,« je zapisal Krek in se tako kot direktor NIJZ aktivno vključil v predvolilno kampanjo.
Zavajanje ali napaka?
Direktor Krek je našel tudi svetlo točko. Kot je ugotovil, je Slovenija med boljšimi »ex socialističnimi« državami. Ob tem je priložil graf deleža polno cepljenih prebivalcev v posamezni državi.
Kljub železnim komunističnim preprekam je torej Slovenija pod vlado Janeza Janše med boljšimi v svoji kategoriji? Na grafu je 16 rdečih nekdanjih socialističnih držav, pred Slovenijo pa je pet rdečih držav. Po Krekovih podatkih je torej Slovenija na šestem izmed 16 mest, a je direktor NIJZ Milan Krek pri tem uporabil grobo zavajanje.
Po uradnih podatkih NIJZ delež polne precepljenosti prebivalstva na včerajšnji dan znaša 57,2 odstotka, Krek pa je v grafu navedel 62-odstotno polno precepljenost. Težko je verjeti, da gre za pomoto, saj bi moral direktor NIJZ verjetno poznati delež precepljenosti na tri decimalke natančno. Krek na naše novinarsko vprašanje, kje je dobil podatke o 62-odstotni precepljenosti, ni odgovoril.
Če upoštevamo uradne podatke NIJZ, se Slovenija na grafu znajde na osmem mestu izmed 16 rdečih držav, kar jo zagotovo ne uvršča med boljše, niti v kategoriji nekdanjih socialističnih držav. Lahko se sicer pohvalimo, da smo še vedno najboljši izmed držav nekdanje Jugoslavije, nekaj časa smo bili med najboljšimi tudi v kategoriji števila umrlih za covidom na milijon prebivalcev, a tega Krek ne omenja.
Glede na to, da je bila Slovenija v tem času najuspešnejša in jo komunistični škorenj ni tlačil tako surovo kot na primer v državah Varšavskega pakta, bi morala biti po precepljenosti daleč pred vsemi rdečimi državami, v realnosti pa smo na sredini rdečih.
Ponovno fiasko Kreka
Opozicijske stranke, ki so v preteklosti že zahtevale odstop oziroma zamenjavo direktorja NIJZ, smo povprašali o Krekovih ugotovitvah.
»Če bi vlada v prve vrste postavila strokovnjake – epidemiologe, ne pa g. Kreka, g. Kacina, g. Kadiča, ki bi vodili komunikacijo z državljankami in državljani, smo prepričani, da bi bile razmere drugačne,« poudarjajo v LMŠ. Krivda za slabo precepljenost po njihovi oceni leži na vladi, ki »ni naredila ničesar za promocijo cepljenja, pri katerem je ključno zaupanje«. »S strašenjem, žuganjem, pomanjkljivim in neustreznim pojasnjevanjem ukrepov brez strokovnih argumentov – takšni vladni komunikaciji smo priča od začetka epidemije – pa drugačnega rezultata ne gre pričakovati,« so prepričani v stranki nekdanjega premierja Marjana Šarca.
Tudi Socialni demokrati ocenjujejo, da največjo odgovornost za slabo upravljanje epidemije nosi vlada. V kolumni pa je Krek po njihovem mnenju podal izrazito subjektivno in nerealno oceno, ki ji manjka širši politično družbeni uvid v stanje in vzroke zanj. »Žal se tudi ne gre znebiti občutka, da nas avtor kolumne bolj kot s podajanjem realne ocene stanja želi politično nagovoriti, pri tem pa ne skriva svojih ideoloških preferenc,« so še odgovorili v SD.
Ob tem poudarjajo, da bi bilo bolje, če bi se nosilci ključnih funkcij in pozicij, pomembnih za upravljanje epidemije, raje kot s kolumnami ukvarjali s samooceno, kaj so in kaj niso naredili, da bi bilo stanje v Sloveniji boljše.
Stranka Alenke Bratušek je Krekovo kolumno označila za ponoven fiasko direktorja NIJZ. »Nedostojno in abotno je, da se direktor ključne institucije za varovanje javnega zdravja poslužuje ideološkega boja in to ob rekordnem številu okužb. Namesto da bi z dobrim zgledom pomagal pri zajezitvi epidemije, spodkopava in ruši ugled NIJZ,« so prepričani v SAB, kjer so ob tem spomnili, da so skupaj s strankami LMŠ, SD in Levico že junija 2020 Kreka pozvali k odstopu.
