Precej prekratko je trajal nastop slovenske rokometne reprezentance na evropskem prvenstvu na Madžarskem, da bi lahko zares sodil, kako so se odrezali kolegi, ki so nam ta športni dogodek iz bratske vzhodne sosede približevali na programih TV Slovenija. A z vsem spoštovanjem do komentatorja tekem Tomaža Kovšce in njegovih sodelavcev – vem, kdo bi se brez kančka dvoma odrezal precej bolje od njih. Resda je bil ravno v teh rokometnih dneh zelo zaposlen z drugimi stvarmi, a ni vrag, da bi v svoj natrpan urnik ob klicu domovine znal umestiti še eno zadolžitev.
Ne razumem vas, ljubi rojaki, zakaj ste se tako zelo pritoževali nad njegovim kimajoče smejočim se intervjujem s slovenskim premierjem in še bolj nad njegovim propagandnim filmčkom z naslovom Utrip. Ne razumem vas, ker je na drugi strani meni ves čas lahko hodilo po glavi le to, kako sijajno bi bilo, če bi Jože Možina ob teh dveh presežkih našega poklica želel – ker da bi smel, ob njegovi cehovski edinstvenosti tako ali tako ne more biti dvoma – skočiti še na Madžarsko.
Sploh v tej čudovito svobodni državi, v kateri bi lahko spotoma posnel še kakšno nadaljevanje svojega filmčka, bi se brez kančka dvoma znašel odlično in povsem spodletelemu nastopu slovenske rokometne izbrane vrste dal tisto, kar je z novinarskega gledišča tako zelo manjkalo. Ne samo, da bi vam – kot je ugotavljal neki drugi novinarski kolega – odločilno tekmo proti Črni gori znal pričarati tako, da bi vas prepričal, da je na njej zmagala Slovenija; ker če kdo, potem zna prav on ugotoviti in določiti, kdo je zmagal na kateri bitki, tudi če svet pravi drugače. Predvsem bi končno znal prepoznati vse tisto, kar je bilo v slovenski reprezentanci resnično narobe.
