Prvi predsednik republike Milan Kučan je pred dnevi na slovesnosti v Dražgošah opozoril na znamenja oživljanja fašizma v Sloveniji. »Treba je povedati, kam lahko vodijo razgradnja ustavne ureditve, poskusi vladanja z odloki, izigravanje zakonov, napadi na sodstvo, tožilstvo in svobodo tiska,« je dejal Kučan.
Današnje podobe fašizma po njegovih besedah niso enake tistim iz polpretekle zgodovine, vendar so izhodišča enaka.
»Janšizem je družbeni problem«
Opozicijske stranke sicer že dlje časa opozarjajo na zaskrbljujoče znake vzpona fašizma v Sloveniji. Konec koncev, med goreče javne podpornike Janševe vlade spadajo tako imenovani rumeni jopiči, katerih pripadniki se ponašajo s tetovažami, ki vsebujejo nacistične simbole.
Opozicijo smo vprašali, na katerih področjih je po njihovi oceni spogledovanje s fašistično ideologijo najbolj razvidno.
»Janšizem je družbeni problem, ki ga ne moremo zreducirati na psihopatologijo enega posameznika, navsezadnje drugače ne bi bil tako množičen, kot je,« meni poslanec Levice Miha Kordiš. Na splošno bi ga lahko po njegovih besedah opredelili kot posledico predvsem dveh družbenih pogojev. Enega izmed pogojev so ustvarile prejšnje sredinske vlade, ko so serijsko prelamljale obljube državljankam in državljanom o blaginji za vse, medtem ko so dejansko le stopnjevale, tako Kordiš, prejšnje politike prerazporeditve bogastva od delavske večine v državi do privilegirane peščice.
»Drugi pogoj je povezan z dejstvom splošnega osiromašenja, ki so ga takšne politike ustvarile. Obupani ljudje v stiski so zelo lahka tarča za ventiliranje skrajno desnih teorij zarot. Ta dva dejavnika sta pripeljala do široke baze SDS, do njene radikalizacije v desno in lomastenja po državnem aparatu, ki ga splošno karakteriziramo kot fašizem oziroma tendence k fašizmu, fašizacijo družbe,« je še odgovoril Kordiš.
»Fašizacija« se po njegovih besedah izraža v tem, da se Janševa vlada pri izvajanju oblasti ne zanaša na državljanski konsenz in splošno legitimnost, temveč vlada z vso silo in na silo. Njeno ključno orodje je represivni aparat. Poglejmo, s kakšno silovitostjo si podrejajo policijsko vertikalo in s kakšno lahkoto posegajo tako po gumijastih nabojih kot tudi po solzivcu ob splošni prisotnosti policije po slovenskih ulicah. »To ni nekaj normalnega,« še dodaja Kordiš.
Po oceni poslanca Levice je stopnjevanje represije tesno povezano s podrejanjem medijske krajine. »Za skrajno desne sile obstaja le ena resnica, to je njihova resnica, kritika pa je prepovedana. Če želijo to politiko nadzorovanja informacij izvajati, si morajo medijsko krajino podrediti in preganjati vse, ki jim pri tem stojijo nasproti,« je še povedal Kordiš in dodal, da to ne velja le za novinarje in medijske hiše, temveč za vsakega posameznika, ki se postavi vladi po robu.
Ne gre za nove pojave
V največji opozicijski stranki Listi Marjana Šarca (LMŠ) pravijo, da ne gre za nove pojave, saj že ves čas opozarjajo na poskuse revizije zgodovine. »Tudi v današnjem času obstajajo določene skupine ljudi, ki gojijo tovrstne ideje. Žal imajo te ideje podporo v vladajoči strukturi. Še vedno je v spominu primer rumenih jopičev, ki simpatizirajo s sprevrženo ideologijo. V bran jih je vzel minister za notranje zadeve, skupaj z generalnim direktorjem policije,« so odgovorili v LMŠ. Zato je treba po njihovi oceni dvigniti raven zavedanja o takšnih pojavih, ki »so pogosti, kadar je na oblasti SDS«.
»Predsednik vlade tudi dnevno izkazuje jasno namero Slovenijo umestiti v krog problematičnih in iliberalnih držav, v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije (EU) pa smo si celo »zaslužili« lovoriko enfant terrible Evropske unije,« poudarjajo Socialni demokrati (SD). Cilj aktualne vlade Janeza Janše je po njihovem prepričanju popolna podreditev vseh vitalnih podsistemov družbe od medijev do gospodarstva. »Njeno orodje oziroma modus operandi za uresničitev tega cilja pa sta med drugim razgradnja pravne države ter rušenje jasno in ustavno postavljenih razmerij med tremi vejami oblastmi. Vzporednice dela te vlade s prijemi fašizma so tako več kot očitne,« še odgovarjajo v SD.
V Stranki Alenke Bratušek (SAB) na naša vprašanja niso neposredno odgovorili, po njihovi mnenju pa se je Slovenija kot samostojna in svobodna država zgradila na temeljih »junaškega boja proti okupatorju in totalitarnim režimom«, ki so v 20. stoletju pustošili po Evropi. Vse oblike fašizma, nacizma in drugih totalitarnih režimov so, tako SAB, nesprejemljive, zavržne in terjajo brezpogojno obsodbo.
»Naše borke in borci NOB si zaslužijo čast in negovanje spomina na izgubljena življenja, vrednote NOB pa so tudi vrednote SAB. Za Slovenijo, v kakršno jo skupaj s pribočniki spreminja največja vladna stranka, se borci NOB v polpretekli zgodovini zagotovo niso borili,« so prepričani v stranki. Ob tem dodajajo, da gre svarila pred avtoritarnimi težnjami aktualne vlade in kratenjem demokracije jemati resno, saj se lahko v nasprotnem primeru, »dejansko zbudimo v drugi republiki. Oblast bomo na demokratičen način lahko zamenjali na zgodovinskih volitvah 24. aprila, že zdaj pa pozivamo, da se jih državljani množično udeležijo. Stranke leve sredine bomo Slovenijo vrnile na pravo pot in ljudem povrnile zaupanje,« so prepričani v stranki nekdanje premierke Alenke Bratušek.
Vzpon fašizma po Evropi
Vzpon fašizma ni omejen le na Slovenijo, temveč do tega prihaja tudi v drugih članicah Evropske unije. Evropska komisarka za enakost Helena Dalli je oktobra lani pozvala k združenemu in hitremu odzivu na naraščanje nasilja skrajno desnih političnih skupin. S tem se je odzvala na vdor v stavbo enega izmed italijanskih sindikatov, ki ga je izvedla italijanska skrajno desna politična skupina Forza Nuova, med člani katere so tudi neofašistični simpatizerji.
Lani avgusta so na Poljskem uniformirani aktivisti skrajno desne skupine Bydgoskie Kamractwo Rodaków vstopili v eno izmed sirotišnic in od zaposlenih zahtevali, naj prenehajo cepiti varovance proti covidu-19. Ob tem so zaposlenim grozili z nekakšnim novodobnim nürnberškim procesom.
V Nemčiji so se lani poleti med poplavami, ki so prizadele zvezno deželo Severno Porenje – Vestfalija, skrajno desni aktivisti gibanja proti zaprtju države v času epidemije Querdenker preoblekli v lažne zdravstvene uniforme ter prebivalcem nudili pomoč, ker naj bi nemška država na tem področju zatajila.
