Vodilni člani SDS na čelu z ministrom za notranje zadeve Alešem Hojsom račune na družbenem omrežju Twitter redno uporabljajo za usmerjanje policije, koga vse bi se morala lotiti. Toda sredi vročega avgusta je šel Hojs še korak dlje. Na spletni strani ministrstva je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) odkrito pozval, naj se loti Zorana Jankovića.
V daljšem besedilu je Hojs, podpisan kot minister, pisal o Jankovićevem paradnem projektu: izgradnji kanalizacijskega omrežja in nadgradnji centralne čistilne naprave v Zalogu. V njem je komentiral vrednost celotne investicije in njenega projektiranja. »Številke in razmerja, ki so daleč od primerljivih cen v Nemčiji, (...) bi vsekakor morali zanimati NPU in kriminalistično policijo, glede na to, da se zadeva financira s sredstvi EU, pa tudi pristojne službe EU (Evropski urad za boj proti prevaram, evropsko tožilstvo),« je poudaril Hojs.
Štiri mesece pozneje je njegov poziv očitno naletel na plodna tla. Po nekaterih informacijah naj bi se namreč na NPU že intenzivno pripravljali na nove hišne preiskave pri ljubljanskem županu, povezane z domnevno zlorabo sredstev EU. Vanjo naj bi zajeli tudi njegova sinova Damijana in Jureta Jankovića. Na pojasnila policije, ali NPU vodi predkazenski postopek v povezavi s sumom zlorabe sredstev EU v Mestni občini Ljubljana in v kateri fazi je zadeva, še čakamo.
Uvod v predvolilno serijo policijskih preiskav?
Gre za nov primer, ki nakazuje, da se je policija v času aktualne vlade spremenila v podaljšek interesov ministra Hojsa in največje vladne stranke. Ta je v letu in pol zamenjala ključne ljudi v policiji, kjer imajo zdaj glavne vloge kadri SDS. Da je njegovo razrešitev naročila politika, je na nedavnem zaslišanju v državnem zboru razkril nekdanji direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav, saj mu je to dejal tedanji prvi mož policije Anton Travner. Prejšnji mesec je 126 direktorjev policijskih uprav, komandirjev policijskih postaj in drugih vodstvenih kadrov policije naenkrat prejelo sklepe o prenehanju opravljanja dela na teh delovnih mestih. Kdo od njih ga bo lahko opravljal še naprej, bo odločal Hojs.
Celo sam minister ne skriva, da se vpleta v delo policije. Med protesti je Hojs večkrat obiskal njen operativni štab, javno pa jo je pozival k ostrejšemu ukrepanju proti udeležencem. Že lani julija je policiji naročil revizijo petih konkretnih primerov, ki jih je preiskoval NPU. Šlo je za primere, na katere je kot opozicijska stranka opozarjala SDS. Revizija ni potrdila Hojsovih dvomov, da je policija zadeve prehitro pospravila v predal.
Kljub temu je NPU v njegovem mandatu izgubil samostojnost. Hojs ga je v celoti podredil generalnemu direktorju policije Antonu Olaju, pred tem državnemu sekretarju na ministrstvu za notranje zadeve. Vodenje nekdanje elitne preiskovalne enote policije je prevzela Petra Grah Lazar, ki je na zaslišanju v državnem zboru priznala, da pozna Roka Snežiča, prijatelja predsednika vlade in prvega osumljenega v mednarodni preiskavi domnevnega pranja denarja. V tem in še enem primeru – preiskavi zaščitne opreme, v kateri je prvi osumljenec minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek – so se pojavili resni indici in sumi, da so osumljenci vnaprej vedeli za hišne preiskave pri njih.
Že več tednov je zato iz krogov blizu policije mogoče slišati informacije, da se bodo pred volitvami začeli obračuni s političnimi nasprotniki in to s serijo hišnih preiskav.
Te naj bi v veliki meri temeljile na informacijah, ki naj bi jih policiji priskrbel urad za preprečevanje pranja denarja. Od letos ga vodi izbranec SDS Damjan Žugelj, nekdanji direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v času prve Janševe vlade. Že spomladi nam je več virov potrdilo, da je urad začel pospešeno obravnavati več prijav, ki so jih pisali neznani avtorji. Konec maja je Žugelj zanikal naše informacije, da je uslužbencem urada predložil seznam pravnih oziroma fizičnih postopkov za uvedbo postopkov proti njim. Že nekaj časa pa Hojs in drugi vodilni člani SDS hujskajo policijo tudi nad lastnike medijev, ki jim niso po volji. Pri tem zbirajo informacije pri represivnih organih, lotevajo se tudi njihovih družinskih članov, v nekaterih primerih celo otrok.
Premirja med Jankovićem in Janšo je konec
Med Jankovićem in SDS je sicer od začetka epidemije, torej več kot leto dni, vladalo nekakšno premirje. V tem času ljubljanski župan ni komentiral posameznih dejanj vlade. To se je spremenilo v začetka oktobra, ko je policija na množičnih protestih v glavnem mestu uporabila vodni top in solzivec. Odgovornost za dogodke je Janković pripisal Janši in njegovemu načinu vladanja. Javno se je uprl tudi nedavnem zaprtju stojnic s hrano in pijačo. V zadnjem času je večkrat pozval tudi k predčasnim volitvam in napovedal, da bo podprl eno od strank levosredinske opozicije.
Projekt, zaradi katerega ga je napadel Hojs, sega v poletje 2017. Takrat ga je Janković predstavil kot »največji kohezijski projekt s področja okolja pri nas, ki bo predvidoma zaključen do konca leta 2020«. Za 111 milijonov evrov bi posodobili kanalizacijsko omrežje v občinah Ljubljana, Vodice in Medvode oziroma zgradili tako imenovani povezovalni kanal C0. Pri tem naj bi za 50 odstotkov razširili kapacitete osrednje čistilne naprave v Zalogu. Dobro polovico denarja bi moral zagotoviti Bruselj, preostalo občine in država.
Po štirih letih je že jasno, da se Jankovićevi načrti podirajo. Ne samo da se je projekt časovno zamaknil in podražil, ampak je ogroženo celo njegovo dokončanje. Približno 4,5-kilometrski del trase tega kanalizacijskega voda, od Broda do Ježice, namreč poteka po ožjem vodovarstvenem območju s strožjim režimom varovanja. Ker bi bila izgradnja lahko nevarna za okolje, mu nasprotujejo nadzorni odbor ljubljanske občine, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak ter desni politični pol. Čeprav Janković vztraja, da gre za politizacijo strokovnega vprašanja, je gradnja kanalizacije zaustavljena, saj morajo na novo pridobiti okoljevarstveno soglasje. Obstaja tudi možnost, da bo morala občina vračati že pridobljena evropska sredstva.
Zakaj bo Riko dobil še deset milijonov evrov?
Na zadnji seji je nadzorni odbor ljubljanske občine odločil, naj računsko sodišče pregleda vso dokumentacijo v zvezi s kanalom C0, med drugim zakonitost odločb in sklepov, na podlagi katerih je občina projekt začela izvajati, ter aktov, ki so projekt tik pred koncem ustavili. Članica mestnega sveta Mojca Škrinjar, sicer poslanka SDS, je k pregledu projekta pozvala Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in druge državne organe.
Zapleta se tudi pri projektu nadgradnje čistilne naprave v Zalogu. Ljubljanska občina je že leta 2013 izbrala izvajalca – družbo Riko Janeza Škrabca in njenega francoskega partnerja OTV. Njuna ponudba je znašala 39,5 milijona evrov brez davka, kar je bilo celo 19 milijonov evrov več, kot je vrednost projekta ocenila občina. Druge ponudbe ni dobila. Zaradi spremembe tehnologije čiščenja vode in s tem povezanih dodatnih del bo Riko z aneksi prejel še dodatnih več kot deset milijonov evrov.
Na ljubljansko občino in župana Jankovića so v zadnjih letih letele kritike, zakaj niso ponovili razpisa, če sta bila Riko in OTV edina ponudnika, njuna ponudba pa bistveno višja od pričakovane, in zakaj tega niso storili pozneje, ko so ugotovili, da potrebujejo drugačno tehnologijo, ki je podražila projekt. V Riku so zatrjevali, da bo občino nadgradnja čistilne naprave kljub aneksom stala manj, kot če bi poiskala novega izvajalca. Če bi se to zgodilo, pa niso izključevali tožb, česar naj bi se zavedali tudi na občini.
