Za razpravo o interpelaciji, ki so jo vložile opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP, je predvidenih 17 ur. Za razrešitev ministra je potrebnih 46 glasov poslancev, vlagateljice jih imajo skupaj 43, zato je uspeh že druge interpelacije zoper Hojsa malo verjeten.
V interpelaciji vlagateljice ministru za notranje zadeve med drugim očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, za prekomerno uporabo represivnih sredstev in policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, protiustavno omejevanje človekovih pravic ter vprašljivo aktivacijo 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije.
Dodatno mu očitajo še ponižujoč, ignorantski in nestrokoven odnos do splošne in strokovne javnosti ter nezakonito politizacijo in militarizacijo policije. Ob Hojsovem zapisu na Twitterju, da mu je bil prisluh ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku iz afere "glupi davki" predstavljen že pred časom, pa so predlagatelji na seznam očitkov uvrstili tudi sum storitve kaznivega dejanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja.
Da ne bi nastala nepopravljiva škoda
V uvodu v interpelacijo je Matej T. Vatovec (Levica) je v uvodu povedal, da razrešitev predlagajo, ker želijo preprečiti, da bi do volitev nastajala še dodatna, večja in nepopravljiva škoda, ki jo s svojim delovanjem povzroča Hojs. Po prepričanju Vatovca minister Hojs uteleša vse, kar je trenutno narobe z aktualno vlado. Hojsu in vladi je očital ustvarjanje nekakšnih izrednih razmer v državi in vladanje z odloki, od katerih jih je več pripravilo tudi ministrstvo za notranje zadeve, nekateri izmed njih pa so bili spoznani tudi kot neustavni.
Med večjimi očitki ministru je po besedah Vatovca kadrovanje v policiji, "tudi nezakonito, ter prirejanje zakonodaje na način, da bi lahko generalni direktor policije zamenjal vse šefe policije v državi, kar je znotraj policije sprožilo resen odpor". "S svojo držo je minister pripravljen narediti vse, da si podredi policijo," je dejal. To je, kot je dodal, še eden "od pokazateljev, da je SDS ugrabila državo".
Zavrnil vse očitke
Hojs je v odgovoru na interpelacijo vse očitke kategorično zavrnil kot neutemeljene in zapisal, da je vedno ravnal v skladu s prisego, dano ob svoji izvolitvi.
Ocenjuje, da so očitki iz interpelacije bistveno preširoki, saj jih kar nekaj presega njegove pristojnosti in so v domeni vlade. Je pa spregovoril o očitkih glede vladanja z odloki. Kot je dejal, se je to začelo v času prejšnje vlade, ko je dva odloka sprejel tedanji minister za zdravje Aleš Šabeder, sedanja vlada pa se je odločila, da bo ukrepanje v času epidemije "spravila na višji nivo", tako da so odloke sprejemali na ravni vlade.
Spomnil je na odločitev ustavnega sodišča, da bi bilo treba nekatere ukrepe uveljavljati z zakonom, ob tem pa s prstom pokazal na državni zbor, ki še vedno ni sprejel sprememb zakona o nalezljivih boleznih. Glede sprejetih odlokov je dejal, da mu "niti za enega, ki ga je predlagal, ni žal". Sam je sicer predlagal odloke, ki so omejevali gibanje in določali pogoje prehoda državne meje. Spomnil je na odločitev ustavnega sodišča, da je bila odločitev o omejitve gibanja skladna z ustavo. Po njegovem mnenju je bil ta ukrep pravilen, saj cepiv proti koronavirusu tedaj še ni bilo, edini ukrep zoper virus pa je bila omejitev druženja.
Spregovoril je tudi o protestih 5. oktobra in aktivaciji 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije. Kot je dejal, je policija pred vrhom EU-Zahodni Balkan izdelala varnostno oceno in ocenila, da je treba "ta velik dogodek ustrezno zavarovati". V tednu pred dogodkom so namreč mnogi, ki so v preteklosti že izvajali nasilje, k temu spet pozivali. Pri tem je izenačil t. i. petkove in sredine protestnike, saj da gre "za isto osnovo, kako na nasilen način prevzeti oblast".
Na očitke o politizaciji policije je zatrdil, da se s tem ni nikoli ukvarjal, pač pa da se je ukvarjal s tem, da bi imeli policisti višje plače in opremo ter da bili za svoje delo ustrezno nagrajeni. "V veliki meri mi je s sprejemom novega zakona to tudi uspelo," je zatrdil Hojs in spomnil, da bodo policisti januarja dobili višje plače. "Če pa je kdo v tej državi hotel politizirati policijo, sta to gotovo stranki LMŠ in SD," je poudaril Hojs in med drugim izpostavil udeležbo predsednika LMŠ Marjana Šarca na volilnem kongresu enega od policijskih sindikatov.
Odgovoril je tudi na očitke, da je policiste označil za "mevže in lenuhe". Po njegovih besedah gre za "medijske spine", saj da je bilo to namenjeno vodjem policijskih sindikatov. Opozoril je, da policistov niso bili pripravljeni pozvati k cepljenju ter da sploh ne opravljajo policijskega dela. V kolektivni pogodbi sicer piše, da imajo policijski sindikalisti možnost opravljanja sindikalnega dela več kot 50-odstotno, "toda ti gospodje že leta na delajo nič drugega kot sindikalno delo in to na račun davkoplačevalcev", je dejal Hojs in napovedal, da bo v kratkem predlagal aneks h kolektivni pogodbi.
Za uspeh interpelacije je sicer potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, predlagateljice, ki imajo skupaj 43 poslancev, tako za razrešitev ministra same nimajo dovolj glasov.
Hojs lahko računa na podporo matične SDS, prav tako na podporo koalicijske SMC in opozicijske SNS. V koalicijski NSi ob vloženi interpelaciji očitkov ministru sicer niso komentirali, a je pričakovati, da interpelacije ne bodo podprli. Premier Janez Janša je namreč dal jasno vedeti, da bi podpora interpelaciji katere od koalicijskih strank pomenila kršitev koalicijske pogodbe in tako izstop stranke iz koalicije. Upoštevajoč glasovanje poslancev NSi ob interpelaciji ministrov Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka, ko so se v obeh primerih pri glasovanju vzdržali, pa je mogoče, da bodo vzdržani tudi tokrat.
V poslanski skupini Desus pa poudarjajo, da bodo odločitev kot vedno sprejeli po opravljeni razpravi in slišanih argumentih.
