»Čeprav smo letos pričakovali, da se bodo razmere izboljšale, ni tako. V prvih treh mesecih se je strmo povišalo število naših uporabnikov, med katerimi je največ delavskih družin, ki so imele tudi zaradi karantene manj dohodkov. Ne moremo torej govoriti samo o uporabnikih, ki že prejemajo socialno pomoč, ampak tudi o družinah, ki se težko preživljajo z minimalnimi plačami,« pravi sekretar celjskega območnega združenja Rdečega križa Selimir Čopić.
Višje cene več težav
»Cene prehrambenih izdelkov se zvišujejo, vidimo tudi, kakšno je stanje v državi na področju cen energentov. Uporabniki nam že zdaj govorijo, da bodo doživljali še večjo krizo in da položnic predvsem za ogrevanje kmalu ne bodo zmogli več plačevati. Ne bodo zmogli plačevati niti nakupa drv za ogrevanje, težava je tudi pri plačilu položnic za elektriko. Vemo, da se nekateri ogrevajo z njo, saj nimajo urejenega centralnega ogrevanja, in da je poraba elektrike za ogrevanje zelo visoka ter s tem tudi cena. Zdaj je čas, da stopimo skupaj, kajti posledice vseh teh razmer se bodo pokazale v prihodnjem letu. V tem trenutku je takšno socialno stanje alarm, prihodnje leto bo postalo plaz,« je slikovit Čopić.
Sogovornik poudarja, da se na ravni nevladnih organizacij o tem pogovarjajo ves čas, enako o tem, kako se lotiti strategije, ki bo začrtala prihodnjo pomoč. Toda ali država stori dovolj? »Ne moremo reči, da nam država ne prisluhne, saj stori, kar je v njeni moči. A prav je, da opozarjamo, da levji delež pomoči ljudem ne more sloneti samo na nevladnih organizacijah. Zaradi splošne podražitve bo država morala razmisliti o določenih rešitvah stisk. Morda v smeri, da bi predvsem pri energentih pomagala ljudem, ki bi izkazali nizke prihodke. Kurilna sezona bo namreč prinesla največ težav pri nezmožnosti plačevanja položnic,« dodaja Čopić.
V Rdečem križu Celje dodajajo, da so izredno hvaležni vsem, ki pomagajo, predvsem gospodarstvenikom. Med njimi so tudi tisti, ki so v času razglašene epidemije sami težje preživeli, pravi sekretar. »Rad bi se obrnil na trgovce, ali imajo kakršnekoli viške hrane ali priboljškov in so jih pripravljeni podariti. Vse to lahko podarimo otrokom in starejšim, na katere ne smemo pozabiti in jim lahko polepšamo december,« pravi Čopić.
Več tesnobe in strahov
Da je epidemija koronavirusa pri ljudeh razgalila številne stiske, tako materialne kot nematerialne, opaža tudi generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat. »Ljudje so vse bolj osamljeni, negotovi, izgubljeni, veliko več je tesnobe in strahov, kaj bo prinesla prihodnost. Zato se nam zdi pomembno, da smo tukaj in da lahko ljudje pridejo do nas,« pravi, a se boji, da najhujše šele prihaja.
»Mislim, da bodo socialno ranljive osebe ceno pandemije začele plačevati čez približno leto z energetsko revščino zaradi vsesplošnega zviševanja cen. Osnovna živila so se v zadnjem času podražila za pet do 30 odstotkov, dohodki pa se temu niso prilagajali. Na žalost je tako, da v vsaki krizi nekdo zasluži – in to žal na hrbtih najranljivejših. Zato se mi zdi pomembno, da ostanemo ob teh ljudeh tudi takrat, ko kamere ugasnejo.«
»Občutljivost do najranljivejših je najlepše darilo«
Dragocen je tudi čas
Čopić poudarja, da lahko starejšim pomagamo tudi pri spopadanju z osamljenostjo. Morda bi bilo dobro, pravi, da bi se na pristojnih ministrstvih spet dogovorili o možnostih pogovora starejših s kom po telefonu. “V času epidemije so takšni telefonski pogovori obstajali in se pokazali kot dobra praksa.
V škofijski karitas se trudijo ljudem v stiski stati ob strani na različnih ravneh in na različne načine. »Veseli smo, da smo bili uspešni pri projektu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za varovalno in podporno mrežo tistim, ki jih je prizadela epidemija covida. Tako lahko nudimo ljudem različna svetovanja, delavnice, osebno spremljanje. Trudimo se biti prisotni tudi preko digitalnih kanalov in tako pomagati tudi tistim, ki do nas ne morejo osebno,« pravi Matej Pirnat.
V okviru evropsko financiranega pilotnega projekta so v Škofijski karitas Celje ljudi tudi osebno spremljali in dobili zelo dobre odzive, da ljudje resnično potrebujejo nekoga, ki mu lahko zaupajo svojo zgodbo.
Kot dodaja Matej Pirnat, se v tem času pripravljajo na zelo obsežno akcijo, s katero se bodo spomnili starejših, ki so največje žrtve epidemije. Razposlali bodo več kot pet tisoč izdelanih voščilnic prostovoljcev. Priloženo bo tudi osebno pismo, s katerim bodo vsakega uporabnika nagovorili z imenom. S tem jim želijo izkazati, da nanje niso pozabili, čeprav jih zaradi aktualnih epidemioloških ukrepov ne morejo obiskati. »Zelo pomembno se nam zdi, da v tem prazničnem času, ko je okoli nas polno lučk in upanja, ne pozabimo na tiste, ki so brez upanja in ki jim je luč že davno ugasnila. Občutljivost do najranljivejših je najlepše darilo in voščilo, ki ga lahko damo ljudem in jim sporočimo, da nismo pozabili nanje,« pravi Pirnat.
Starejši potrebujejo bližino
Velike stiske je epidemija razkrila predvsem pri starejši generaciji ljudi. »Veliko starejših živi samih, saj nimajo svojcev, ostali so tudi brez partnerjev in so prepuščeni sami sebi. Organizacije to poskušamo prepoznati, zato imamo tudi predstavnike v lokalnem okolju, kjer pridejo do starejših,« pravi sekretar celjskega območnega združenja Rdečega križa Selimir Čopić. A hkrati omeni, da je bolj kot potreba po prehrambenih izdelkih pri starejših vidna potreba po socialnih stikih. »Ne razumite me narobe, starejši so v finančni stiski, ampak opažamo tudi, da resnično pogrešajo stike. Starejši potrebujejo predvsem bližino in socialni stik, za kar vemo, da je bil največji davek v epidemiji. Stika danes skoraj ni več. V epidemiji smo starejšim prinesli prehrambeni paket, ga pustili pred vrati, a opazili, da so starejši potrebovali pogovor, da so se lahko zaupali,« pojasnjuje Čopić.
