Šrot zaradi oškodovanja Pivovarne Laško – s prodajo delnic Istrabenza je bila pivovarna oškodovana za 22 milijonov evrov – prestaja devetletno zaporno kazen na polodprtem oddelku zapora na Dobu.
Ajdovski Fructal, zdaj v lasti srbskega Nectarja, naj bi imel enajst milijonov evrov škode zaradi posojil, ki jih je moral dajati s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center naložbe v času menedžerskega prevzema Pivovarne Laško med letoma 2008 in 2009. Ker se postopek vleče že deset let, vmes pa so se zamenjali trije sodniki, je sodnica Nataša Vižintin Komel Šrota, ki je bil zaslišan že avgusta leta 2012, med sredino obravnavo ponovno zaslišala.
»Glede kreditov, ki jih je dajal Fructal, lahko še enkrat povem, da nisem niti vedel, kdaj, za kakšne zneske je šlo in pod kakšnimi pogoji so bili dani,« je povedal Šrot in dodal, da se o tem ni nikoli pogovarjal s takratnimi vodilnimi v Frutalu, saj so zadeve vodili tisti, ki so bili zadolženi za finančne posle.
Šrot, ki zaradi oškodovanja Pivovarne Laško – s prodajo delnic Istrabenza je bila pivovarna oškodovana za 22 milijonov evrov – še vedno prestaja devetletno zaporno kazen na polodprtem oddelku zapora na Dobu, je povedal, da tistemu, kar je povedal avgusta leta 2012, ne more ničesar dodati, še enkrat pa je razložil okvir zgodbe, zaradi katere se je znašel na sodišču.
Težave so se začele zaradi pritiskov politike
Pojasnil je, da je imela skupina Pivovarna Laško, v kateri je bil tudi Fructal, le kratkoročne kredite, saj so imele banke tak interes, zagotavljale pa so, da bodo kratkoročne kredite obnavljale.
Povedal je, da so se težave začele, ko je začela politika pritiskati na banke, da ne smejo podaljševati kreditov, zato so začeli v skupini prodajati delnice Mercatorja, saj so se morali razdolžiti. Skupina je imela polovico vseh delnic Mercatorja, od tega Infond Holding četrtino. Potem pa je urad za varstvo konkurence pod vplivom politike blokiral prodajo teh delnic in jih niso smeli prodati.
»Ko smo izvajali tako imenovani cash pooling (centraliziran denarni sklad v skupini podjetij, op. a.), zaradi katerega smo danes tu, je treba povedati, da so bili vsi krediti zakoniti in da je bilo premoženja v skupini za to dovolj,« je pojasnil Šrot in posebej poudaril, da noben njihov kredit ni pristal na slabi banki, ampak so bile vse banke v celoti poplačane.
V Fructalu naj ne bi bili proti »cash poolingu«
V zvezi s funkcijo direktorja v podjetju Atka Prima je med zaslišanjem pojasnil, da jo je nehal opravljati leta 1994, ko se je zaposlil v Pivovarni Laško, res pa je bil v Ajpesu še naprej naveden kot direktor, čeprav je podjetje prevzela in vodila njegova žena.
O centraliziranem denarnem skladu v skupini, tako imenovanem cash poolingu, je povedal, da so za to skrbeli v ekipi ekonomistov in pravnikov, kjer so zagotavljali, da je zadeva zakonita. Omenil je tudi sestanek vseh direktorjev v skupini na to temo, na katerem sta se tudi Toni Balažic in Drago Kavšek, takratna predsednik uprave in glavni finančnik v Fructalu, s tem strinjala oziroma ni bil nihče proti.
Čeprav je tožena stran zaradi spremembe sodnika predlagala ponovno zaslišanje še nekaterih prič, je sodnica po pričanju Šrota to zavrnila in odločila, da je zadeva, ki se vleče že deset let, zrela za odločitev. Sodba bo izšla pisno. Odškodninske tožbe proti Šrotu in podjetju Atka Prima na podlagi posebne revizije poslov Pivovarne Laško iz leta 2010 so vložile tudi hčerinske družbe Pivovarna Union, Delo in Radenska. Nekateri sodni postopki so se na drugih sodiščih že končali.
