Minister Andrijanič, diplomant univerze v Ljubljani in Oxfordu, je pred prihodom v vlado delal kot predstavnik ameriškega tehnološkega giganta Uber, tudi kot minister in vodja Službe za digitalno preobrazbo pa t. i. MBA ostaja zaveznik ameriških korporacij, zadnji med njimi je Google.
Podjetje Google in služba vlade za digitalno preobrazbo sta v četrtek podpisala sporazum, na podlagi katerega bo podjetje v naslednjih dveh letih v Sloveniji investiralo 2,5 milijona evrov za pomoč pri digitalni preobrazbi. »Gre za največjo investicijo te vrste v naši zgodovini,« je ob tem dejal minister Mark Boris Andrijanič. V okviru tega partnerstva bosta podjetje Google in organizacija Google.org investirala 2,5 milijona evrov v slovensko znanje na področju umetne inteligence in v razvoj slovenskega socialnega podjetništva, poroča STA.
Socialno podjetništvo
Milijon evrov bodo pri Googlu namenili spodbujanju razvoja sistemov IT in spodbujanju učenja o umetni inteligenci. V tem okviru bo del sredstev prejel Laboratorij za bioinformatiko Univerze v Ljubljani, ki razvija pobude na področju umetne inteligence za šole. Nepovratna sredstva za razvoj raziskav ekosistema umetne inteligence pa bo prejel tudi Institut Jožef Stefan. Dodatnih milijon evrov bo Google.org namenil za krepitev slovenskega ekosistema socialnega podjetništva ter dodatnih 500.000 evrov nepovratnih sredstev, ki zagotavljajo dostop do kapitala in podporo podjetnikom z omejenimi možnostmi. Sredstva so del novega Google.org Sklada za družbene inovacije v Evropi, ki podpira razvoj socialnega podjetništva v Evropi. V okviru tega sklada bodo nepovratna sredstva zagotovili Skladu 05. Zakaj je Google tako radodaren do Slovenije, se morda sprašujete? Bolj kot memorandum o sodelovanju bi to pogodbo lahko označili za oglaševalski posel.
Veliki igralci
Alphabet Inc., krovno podjetje vseh Googlovih dejavnosti, je samo v lanskem letu zaključilo poslovanje s prihodki v višini 35,66 milijard evrov. 2,5 milijona evrov, kolikor jih bodo namenili za Slovenijo, je sicer za podjetje, katerega skupna vrednost bi lahko dosegla tudi bilijon evrov, drobiž. V zameno lahko Google računa na naklonjenost slovenske vlade, ki pa ima, kljub izjemno majhnemu globalnemu tržnemu deležu, pomembno soodločevalsko moč v organih Evropske unije (EU), nenazadnje pa gre tudi za predsedujočo članico Svetu EU. Spomnimo, pred le mesecem dni je Splošno sodišče EU v Luksemburgu potrdilo 2,4 milijarde evrov kazni, ki jo je leta 2017 Googlu zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu naložila Evropska komisija. In to je le ena izmed številnih bitk, ki jih bijeta ameriški gigant in Bruselj. V ozadju že poteka lobiranje glede končnega besedila nove digitalne evropske zakonodaje, ki bi, če ne bo šlo po volji Googla, lahko privedla do tega, da bi se skupaj s Facebookom, Twitterjem, Tik Tokom in podobnimi znašli v neznanih vodah. Po obstoječem predlogu bi tem korporacijam v primeru nespoštovanja direktiv glede vsebin na njihovih platformah lahko grozile enormne kazni v višini šestih odstotkov letnega prometa.
Optimizacija davkov
Tu je nato seveda še vprašanje davkov, ki se jim velika mednarodna podjetja na vse možne načine izogibajo, v EU tako Irska služi kot središče za tehnološke gigante, saj so jim bili dolga leta pripravljeni gledati skozi prste. Že več let pa se na evropski ravni govori tudi o uvedbi t. i. digitalnega davka za podjetja, ki poslujejo globalno, a se izmikajo plačilu poštenega odstotka davkov z manevriranjem skozi zastarelo davčno zakonodajo. Kaj je torej 2,5 milijona evrov za Google, če to pomeni, da si s tem kupijo naklonjenost ene od 27 članic EU? Glede na siceršnje simpatije Andrijaniča do tehnološkega sektorja si upamo ugibati, da so imeli naklonjenost zagotovljeno z investicijo ali brez nje, si je pa minister s tem zagotovo kupil naklonjenost enega najmočnejših svetovnih podjetij. Konec mandata je vendarle za vogalom …
