Na današnji seji preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in političnega vplivanja na potek oziroma izid predkazenskih in drugih postopkov so med drugim zaslišali tudi Roberta Ferenca. Ferenc, ki je do maja letos zasedal mesto vodje službe generalnega direktorja policije, je danes zaposlen na položaju višjega svetnika v vodstvu policije. Po lastnih besedah je za premestitev prosil sam.
Kot je pojasnil, so se od njegovega imenovanja še v času, ko je bila generalna direktorica Tatjana Bobnar, zamenjali še trije generalni direktorji, z zadnjim, torej trenutnim generalnim direktorjem Antonom Olajem, pa da ni bilo vzajemnega zaupanja. Razhajala sta se tudi pri vprašanjih, povezanih z notranje-varnostnimi dogodki, povezanimi z odtekanjem informacij.
Sporna zaposlitev Bajramija
Predsednik komisije Rudi Medved je Ferenca povprašal tudi o postopku zaposlitve v preteklosti že odpuščenega kriminalista, o čemer smo nedavno obširno poročali v časniku Novice Svet24. Spomnimo, gre za Škelzena Bajramija, v preteklosti zaposlenega v sektorju za posebne naloge uprave kriminalistične policije, od koder se je maja leta 2016 zaradi izredne odpovedi moral posloviti. Bajrami, ki je hkrati brat pred desetletjem v sumljivih okoliščinah umorjenega Fatmirja Bajramija, je nato lani, malo po tem, ko je oblast prevzela vlada Janeza Janše, zaprosil za ponovno zaposlitev, a mu ni uspelo. V povezavi s predsedovanjem Slovenije EU je nato letos poskusil še drugič, tokrat uspešno. Kot smo poročali, je posebej skrb vzbujajoč tudi razlog za izredno odpoved delovnega razmerja Bajramiju, ki ga je eden od nekdanjih sodelavcev opisal kot »ženskarja.« Službo na policiji je namreč izgubil zaradi suma kaznivega dejanja mobinga in nadlegovanja na delovnem mestu, tudi spolnega. Dočakal je kazensko ovadbo, a mu očitano kaznivo dejanje pozneje ni bilo dokazano. Vseeno je dočakal izredno odpoved delovnega razmerja.
Olaj je očitno spremenil mnenje
Ferenc je glede ponovne zaposlitve Bajramija danes potrdil, da je v času, ko je bil vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Andrej Jurič, njegovo ponovno zaposlitev predlagala uprava kriminalistične policije, pri čemer je urad za organizacijo in kadre za mnenje, ali naj se postopek zaposlitve sploh uvede, zaprosil tudi njihovo službo. Po navedbah Ferenca se glede na informacije, s katerimi so takrat razpolagali, in tudi dejstva, da je izredno odpoved Bajramiju potrdilo višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s postopkom niso strinjali. Z njimi se je po dodatnih pojasnilih, ki so jih podali, strinjal tudi Jurič.
Do ponovnega predloga za zaposlitev Bajramija je nato prišlo v času, ko je vajeti policije v roke že prevzel Olaj. Ferenc je dejal, da so sami znova podali negativno mnenje, pri čemer se je po njegovih navedbah s tem strinjal tudi Olaj. Ferenc je nato šele pozneje, ko je bil sam že premeščen, slišal, da so Bajramija kljub temu zaposlili. »Kako, na kakšen način, mi ni znano, niti tega podatka nisem imel, dokler nisem prebral v medijih,« je pojasnil ter dodal, da predvideva, da je bila pozneje sprejeta drugačna odločitev. Na tem mestu je Medved opozoril na Olajeve besede, ki je glede Bajramija dejal, da gre za »'izredno strokovno podkovanega človeka, ki ga sistem slovenske policije potrebuje,' ni pa povedal, da se je strinjal z vašim mnenjem, da se ga ne zaposli.«
Na čigav pritisk in zakaj se je nato Bajramija vseeno zaposlilo, je zanimalo Medveda? Ferencu po lastnih navedbah razlogi niso poznani, je pa opozoril, da je morala biti pred ponovno zaposlitvijo izvedena tudi »varnostna preverka, ki je očitno morala biti pozitivna, sicer tega gospoda v policiji danes ne bi bilo.« Ferenc je sicer poudaril, da ne ve, s kakšnimi podatki so razpolagali v sektorju za notranje preiskave in integriteto, da so ocenili, da v primeru Bajramija ni varnostnih zadržkov.
Posledice?
Je pa opozoril na pomemben vidik te zaposlitve. Po njegovih besedah so takšne odločitve izredno občutljive, saj lahko imajo »posledice na predhodne postopke z drugimi policisti, ki jim je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, na postopke, ki zdaj tečejo pred sodišči, in tudi verjetno na bodoče postopke.« Njegovo mnenje ostaja enako, »če smo nekomu izrekli odpoved pogodbe o zaposlitvi iz določenih razlogov, je težko reči, da je zdaj naenkrat oseba pa primerna za zaposlitev na policiji,« je dodal.
Je pa Ferenc na koncu poudaril, da zaposlitev Bajramija ni bila razlog za njegovo prošnjo za premestitev na drugo delovno mesto.