Starš dijakinje izolske srednje zdravstvene šole se pritožuje, da morajo dijaki zaradi obvezne prakse v SBI sami prati svoje uniforme in da jim med prakso tam ne pripada brezplačna malica. So pa v SBI na obvezni praksi, kljub epidemiji, tudi študenti Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem v svojih uniformah, a s to razliko, da tam lahko jedo na študentske bone.
Vsak lastnik sam skrbi za svojo uniformo
Direktor izolske bolnišnice Radivoj Nardin pojasnjuje: »Kljub epidemiji covida-19 zdaj omogočamo dijakom in študentom obvezno prakso in klinične vaje, kar opravljajo v svojih uniformah, ki so jih kupili v šolah. Ker so njihova last, morajo zanje skrbeti sami. Prostovoljci-bolničarji Rdečega križa pa za delo dobijo naše uniforme, zato tudi za njihovo pranje poskrbimo mi.«
Do zdaj zaradi covida-19 praktikanti v nobeni bolnišnici niso mogli opravljati obvezne prakse in kliničnih vaj, zdaj jim SBI kot edini zdravstveni zavod to omogoča, navaja vodja kadrovske službe Maja Celin in poudarja, da je povpraševanje zelo veliko. Dijaki in študenti si uniforme oblečejo v šolskih garderobah, saj sta šoli čez hodnik SBI. »Določbe glede izvajanja prakse in protokoli so del krovnih pogodb med SBI in javnimi izobraževalnimi zavodi, tudi s tema šolama. SBI v danih epidemioloških razmerah, ki so v veliki meri predvsem kadrovski izziv, s težavo zagotavlja ustrezno prisotnost mentorjev za to prakso,« priznava Celinova. Skrb za čistočo pa je stvar lastnika uniforme.
Nihče se ni pritožil
V skladišču SBI so uniforme razvrščene po velikosti in jih, glede na osebno velikost, delijo delavcem za delo. SBI ima 860 zaposlenih, večina dela v uniformah. Bilo bi nemogoče vse oprane uniforme vsakič po pranju ločevali še po lastniku vsakega kompleta posebej, kar bi bilo nujno, če bi prali tudi lastniške uniforme praktikantov. Na dan sortirajo vsaj 1600 uniform in nekaj sto kosov pižam in spalnih srajc za bolnike.
Da mora vsak sam skrbeti za svojo uniformo, se strinja tudi tajnica Fakultete za vede o zdravju Nela Panger. »Glede tega še nismo prejeli nobene pripombe kot tudi ne glede urejenosti študentov. Vpisanim na smer zdravstvene nege priskrbimo komplete uniform, te si morajo kupiti.« V kompletu sta dva zgornja dela, hlače in majica. Šola nima svoje pralnice.
Tudi srednja zdravstvena šola Izola po besedah ravnateljice Adelije Perne glede pranja uniform dijakov, ti imajo lastne uniforme, ni prejela nobene pritožbe ne od dijakov ne od staršev, so pa vsem na voljo za vprašanja in pripombe. Tudi dijaška skupnost in svet staršev tega problema nista zaznala. »Uniformi ter njenemu vzdrževanju in pomenu je namenjen del učnih vsebin. Glede uniforme jih ustrezno izobrazimo in usposobimo. Vsi dijaki, ki uporabljajo uniformo, si jo sami zagotovijo kot učni pripomoček in jo sami vzdržujejo,« našteva ravnateljica.
Malica kliče po sistemski ureditvi
Nardin navaja, da pripada prostovoljcem-bolničarjem Rdečega križa med delom v izolski bolnišnici malica, je pa bolnišnični sistem tak, da mora vsak obrok vsakdo plačati sam, kar se zabeleži na kartico, ob koncu meseca pa mu SBI povrne denar za prehrano. Po navedbi Celinove znaša regres za prehrano 4,39 evra na dan. Dodaja, da ni predvidena malica za dijake na praksi. Pangerjeva omenja, da lahko na kliničnih vajah v SBI študenti za malico uveljavljajo študentske bone.
Ni pa urejena malica za srednješolce na praksi. »Vemo, da je z malicami težava. Praktično usposabljanje pri delodajalcu je težava v vseh izobraževalnih programih, to bi bilo treba sistemsko urediti,« poudarja Pernetova. »Na to šolniki že dlje časa opozarjamo. Želimo si, da dijaki dobijo malico in tudi ustrezno nagrado. Oboje za dijake s področja zdravstva v kolektivni pogodbi žal ni določeno. Prek ravnateljskih združenj si prizadevamo za sistemsko ureditev, sta pa za to pristojni ministrstvi za izobraževanje, znanost in šport ter za zdravje.«
