Novice Svet24

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je poleg podnebnih sprememb za eno od največjih nevarnosti za človekovo zdravje izpostavila slabo kakovost zraka. Šestnajst let po izdaji zadnjih globalnih smernic je pred letošnjo zimo na severni polobli tako izdala novo revizijo in podala bistveno nižje predloge za dovoljene vrednosti onesnaževalcev v zraku, ki ga dihamo.

Milijonske žrtve

Profimedia

V SZO opozarjajo, da bi z uveljavitvijo novih standardov letno lahko rešili več milijon življenj po svetu, saj trenutno ocenjujejo, da tudi do sedem milijonov ljudi letno predčasno umre prav zaradi onesnaženega zraka, posebej v urbanih središčih. Pri otrocih se posledice dihanja onesnaženega zraka odražajo v oslabljeni funkciji pljuč, raznih okužbah respiratornih organov ali hujših oblikah astme, pri odraslih pa so posledice lahko bolj smrtonosne, saj leta vdihavanja onesnaženega zraka lahko privedejo do srčnih težav. V SZO zato države pozivajo k ukrepanju, saj bodo ne nazadnje z bojem za čistejši zrak naredile tudi korak v pravo smer v boju proti globalnemu segrevanju. Tako kot pri globalnem segrevanju tudi slab zrak disproporcialno bolj prizadene revne državljane sveta, po ocenah SZO je leta 2019 kar 90 odstotkov globalnega prebivalstva živelo na območjih, kjer so bile izmerjene presežne koncentracije delcev PM10 in PM2,5. Še posebej visoke koncentracije so po navadi izmerjene v državah v razvoju, kjer poteka hitra urbanizacija, hkrati implementacija zelenih načinov pridobivanja energije zaostaja. Projekcije kažejo, da če bi države uveljavljale priporočila SZO, bi se lahko izognili kar 80 odstotkom smrti, povezanih z onesnaženim zrakom, istočasno bi bistveno omejili hospitalizacije in številne zdravstvene težave, ki jih izkušajo ljudje, predvsem na globalnem jugu.

EEA

Slovenija na udaru

Posledice so občutne tudi v Evropi, tudi v Sloveniji. V Evropski agenciji za okolje ugotavljajo, da »čeprav se je kakovost zraka v Evropi v zadnjem desetletju občutno izboljšala …, je bila izpostavljenost drobnim delcem leta 2018 vzrok za približno 417.000 prezgodnjih smrti v 41 evropskih državah«. Za potrebe primerjanja evropskih mest med seboj je omenjena agencija zbrala podatke iz 323 mest za leti 2019 in 2020 ter ugotovila, da so bila v Evropi tri najčistejša mesta po kakovosti zraka Umeå na Švedskem, Tampere na Finskem in Funchal na Portugalskem. Tri najbolj onesnažena mesta pa so bila Nowy Sacz na Poljskem, Cremona v Italiji in Slavonski Brod na Hrvaškem. Dve slovenski mesti, vključeni v raziskavo, sta se uvrstili nizko na razpredelnici; Maribor je zasedel 212., Ljubljana pa 260. mesto.

V nasprotju s podnebnimi spremembami, pri katerih je vloga Slovenije seveda omejena z objektivnimi dejavniki, pri kakovosti zraka lokalne in državne oblasti ne morejo imeti izgovorov o nemoči.

Mejne vrednosti

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je zrak pri nas prekomerno onesnažen predvsem z delci PM10 pozimi in prizemnim ozonom poleti, narašča tudi onesnaženost zraka z benzo(a)pirenom (BaP). Slovenija na področju kakovosti zraka neposredno sledi direktivam, ki pa so, če je verjeti strokovnjakom iz SZO, premalo ambiciozne. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) tako opozarjajo, da »čeprav je bilo v Sloveniji v letu 2020 samo eno merilno mesto, ki je imelo izmerjeno večje število preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10, kot je dovoljeno (35), so povprečne letne vrednosti delcev PM10 še vedno na večini merilnih mest v Sloveniji nad priporočeno vrednostjo SZO«. Iz poročila Arsa predpandemičnega leta 2019 je razbrati še nekoliko višje vrednosti, tako da so bile priporočene vrednosti SZO glede delcev PM10 in PM2,5 presežene tako rekoč povsod, in to še preden je SZO posodobila svoje smernice.

Čas za akcijo

V Arsu so za Svet24 pojasnili, da so na letni ravni za onesnaženje zraka z delci po tretjino odgovorni promet, industrija in ogrevanje. V hladnem delu leta pa ogrevanje prispeva več kot polovico onesnaženja zraka z delci. »Manjši ko so delci, bolj so škodljivi, ker proniknejo globlje v pljuča in se jih z izdihom ne znebimo. Lažje potujejo po telesu in zaidejo tudi v druge organe. Na delce se vežejo tudi strupene snovi, ki v tkivih lahko povzročijo vnetja, rakava obolenja,« so pojasnili. Kakovost zraka je najslabša pozimi, ko se standardnim onesnaževalcem pridružijo še kurišča, svoj delež prispevajo še meteorološki pojavi, predvsem nizka oblačnost in megla v kotlinah, kjer je veliko večjih slovenskih naselij. Kljub skrb vzbujajočim podatkom se zdi, da se v slovenski politiki malokdo res aktivno ukvarja s to problematiko, so pa med predlagane rešitve v svoj program za obdobje med letoma 2022 in 2026 vprašanje kakovosti zraka vključili v Listi Marjana Šarca. Obljubili so prenovo politik in ukrepov na področju onesnaženosti zraka, še zlasti v urbanih območjih z delci PM10 in drugimi izpusti, ki preveč obremenjujejo in onesnažujejo zrak. V dodatnem pojasnilu so nam iz opozicijske stranke sporočili, da zagovarjajo »rešitve, ki krepijo vlogo javnega potniškega prometa s ciljem razviti sodoben in enoten sistem javnega potniškega prometa. Ta mora temeljiti na povezanosti in enovitosti voznih redov in taktnem sistemu vožnje, kar zmanjšuje čakalne dobe pri prestopih znotraj istih sistemov ali med sistemi. Tako bo javni promet za uporabnike časovno in stroškovno privlačnejši. Seveda to pomeni tudi modernizacijo ključnih prog na najpomembnejših železniških vozliščih in modernizacijo voznega parka. Zmanjšanje individualnih dnevnih migracij z osebnimi vozili je ključna rešitev, tudi dolgoročno najučinkovitejša, tako z vidika izpustov ogljika kot tudi čistosti zraka (ozon, delci PM10).«

V nasprotju s podnebnimi spremembami, pri katerih je vloga Slovenije seveda omejena z objektivnimi dejavniki, pri kakovosti zraka lokalne in državne oblasti ne morejo imeti izgovorov o nemoči. Slovenija, kot država, v kateri kar 58 odstotkov površja prekriva gozd, in kot država, ki se deklarira za zeleno destinacijo, bi se morala ambiciozneje lotiti izboljševanja kakovosti zraka, ne zato, ker to od nje zahtevajo direktive EU, ampak zato, ker gre za zdravje njenih državljanov.