Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je postopek zaradi suma kršitve nezdružljivosti funkcij poslanca Ferenca Horvatha začela na podlagi prejete prijave, postopek zaradi suma nezdružljivosti funkcij župana Gornje Radgone Stanislava Rojka pa je uvedla na lastno pobudo.
Ferenc Horvath in Felice Žiža sta poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, ki vladajoči koaliciji zagotavljata ključna glasova podpore v državnem zboru. Tehtnico sta na stran vlade prevesila pri številnih glasovanjih – nazadnje ob izvolitvi Roka Svetliča za ustavnega sodnika. Ob 44 poslancih koalicije, SNS Zmaga Jelinčiča in Desusa, ki so ga podprli, sta 45. in 46. glas prispevala Horvath in Žiža.
Poslanec madžarske narodne skupnosti Horvath, ki opravlja tudi funkcijo člana sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti občine Lendava, ni odpravil nezdružljivosti funkcij, k čemur ga je pozvala protikorupcijska komisija. Enako velja za župana Rojka, ki je hkrati direktor gospodarske družbe, ugotavlja KPK.
V uvedenih postopkih je namreč KPK ugotovila, da Horvath ob poslanski opravlja še funkcijo člana sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti občine Lendava, Rojko pa funkcijo direktorja gospodarske družbe Gozdarstvo Gornja Radgona. V obeh primerih gre za funkciji v osebah javnega oziroma zasebnega prava, ki sta nezdružljivi s funkcijo poklicnega funkcionarja, je ugotovila KPK.
Prepoved je absolutna
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Prepoved je absolutna in je ni mogoče preseči z nobenim pravnim sredstvo, ob tem opozarja KPK.
Tako je funkcija poklicnega funkcionarja nezdružljiva s članstvom v svetu Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti občine Lendava, ki je oseba javnega prava. Prav tako je funkcija poklicnega funkcionarja nezdružljiva z dejavnostjo zastopanja, kot jo opravlja direktor gospodarske družbe Gozdarstvo Gornja Radgona.
Komisija je funkcionarja opozorila, da njuni funkciji nista združljivi ter ju hkrati pozvala, da v roku treh mesecev nezdružljivosti odpravita, česar kar pa omenjena funkcionarja nista storila.
Zato na podlagi zakona o integriteti KPK javnost obvešča o svojih ugotovitvah.
Dogovor z vlado
Prvi dogovor z vlado sta Horvath in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža sklenila že oktobra 2018, ko jo je še vodil Marjan Šarec. Predvideval je sodelovanje pri vprašanjih narodnih skupnosti, ne pa tudi zavez glede konkretnih projektov. Nov dogovor z Janezom Janšo je bil precej drugačen od prvega. Zajema namreč tudi konkretne projekte, s tem pa se je spremenil tudi način glasovanja obeh manjšinskih poslancev, ki sta poseben sporazum podpisala še z vsemi prvaki koalicijskih strank in Jelinčičem. Ta določa natančen protokol usklajevanja predlogov zakonov, zato je precej podoben tudi koalicijskemu sporazumu. Žiža in Horvath z vlogo pogostega jezička na tehtnici, ko gre za glasovanje v državnem zboru, že nekaj časa nimata težav.
Poslancu Horvathu pa je Janša obljubil, da bo vlada do leta 2022:
– priznala posebni status Pomurskemu madžarskemu mladinskemu društvu, s čimer mu bo omogočila sistemsko financiranje in zagotovila plačo za enega zaposlenega – skupaj v vrednosti 50.000 evrov,
– odprla dve novi delovni mesti v lendavski enoti zavoda za šolstvo za potrebe dvojezičnega šolstva, kar bi jo stalo 64.000 evrov,
– zagotovila od 12- do 15-odstotni dodatek za dvojezičnost na osnovno plačo za ravnatelje, njihove namestnike in pedagoške svetovalce v vzgojno-izobraževalnih zavodih z madžarskim jezikom,
– sodelovala pri izgradnji centra za zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami in zagotovila sistemsko financiranje v višini 100.000 evrov za medgeneracijski center v Radmožancih,
– zagotovila dve novi zaposlitvi v medijsko-kulturnih zavodih, ki jih je ustanovila Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, in eno za pomurski madžarski radio,
– namenila denar za celovito obnovo zgradb dvojezičnih vrtcev, osnovnih in srednjih šol.
Ministrstvo za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj, bo nadalje moralo zagotoviti pet milijonov evrov za ustanovitev sklada Pomurje-Porabje, ki naj bi razvijal narodnostno mešano območje na obeh straneh meje. Enako vsoto denarja naj bi vanj prispevala Madžarska. Isto ministrstvo bo moralo urediti tudi dodeljevanje sredstev iz regionalnega razvojnega sklada na teh območjih. Ali in kako bo s spremembo zakonodaje pripadnikom teh skupnosti olajšalo pot do denarja, ni znano.
Še dva milijona evrov bo država namenila za ustanovitev zadruge na področju kmetijstva in vinogradništva, 1,6 milijona evrov pa za kolesarske steze in povezovalne poti na območju Lendave.
