Obvezno cepljenje pro et contra
V SMC so nam odgovorili, da jim je žal, da se moramo pogovarjati o obveznem cepljenju in pozvali k premoru, rekoč: »Menimo, da je treba počakati na to, kakšne odločitve bodo sprejete na ravni EU, nato se bomo o tem odločale tudi države članice.« V SD so prav tako zadržani: »V tem trenutku ne moremo podpreti obveznega cepljenja proti SARS-CoV-2, saj bi ta ukrep še povečal razdeljenost in razdor ter dodatno ogrozil ostala nujno potrebna obvezna cepljenja,« so zapisali. Pri LMŠ so ponovili, da verjamejo, da mora cepljenje ostati prostovoljna izbira posameznika. Edini odgovor, ki je nedvoumno podprl obvezno cepljenje, je prišel iz SNS. Od ostalih strank do zaključka redakcije nismo prejeli odgovorov, sodeč po njihovih izjavah za medije pa je čutiti zadržanost do tovrstnega ukrepa, je pa zato svoj čas ministru za zdravje to predlagal premier Janez Janša.
Vodja posvetovalne skupine za cepljenje in nekdanja vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović je tako rekoč od začetka pandemije pri nas vodilni obraz strokovne javnosti, ki naj bi nas vodila skozi to hudo preizkušnjo. Njena avtoriteta je po letu in pol znatno spodkopana, predvsem zato, ker v več primerih ni zmogla ali ni želela obsoditi vladne ignorance do predlogov strokovnjakov, pri tem pa se je redno postavila tudi v bran odločitvam te vlade.
Pri dnu Evrope
Ko smo Beovićevo že lani poleti vprašali, kako gleda na smiselnost svojega dela, ko pa odgovorni njene predloge in predloge njenih kolegov tako pogosto preslišijo, je infektologinja dejala: »To je popolnoma enako zdravljenju pacienta, ki ne želi slediti navodilom. Pride k vam v ordinacijo in vam pove, da ni jemal predpisanih zdravil. Čeprav se tako obnaša, se vaše delo ne konča. To je osnovna zdravniška etika.« Odgovor na vprašanje, kako se z zdravniško etiko sklada ideja o zaračunavanju nujnih medicinskih storitev, smo včeraj brezuspešno poskušali dobiti od Beovićeve, ki je v sredo dvignila kar nekaj prahu, ko je za Radio Slovenija dejala, da bi bila »participacija za hospitalizacijo necepljenega, ki potrebuje zdravljenje v bolnišnici pravična rešitev«
54,6-odstotna precepljenost prebivalstva Slovenijo uvršča v spodnjo polovico med državami Evropske unije (EU), okoli tisoč prvih odmerkov, kolikor jih dnevno podelijo v celotni državi, pa kaže, da je zanimanje za cepljenje tako rekoč presahnilo, in to kljub hudem četrtem valu epidemije; samo v zadnjem mesecu je po podatkih Sledilnika Covid-19 umrlo 489 ljudi.
Korenček ali palica
Strokovnjaki z Bojano Beović na čelu od začetka množičnega cepljenja tega izpostavljajo kot edino pot iz zdajšnje zdravstvene krize, a ker obvezno cepljenje očitno še vedno ni na mizi predlogov, mora stroka oblikovati alternativne predloge. Medtem ko v nekaterih državah vlade državljane spodbujajo k cepljenju z denarnimi nagradami, bi očitno Slovenija lahko šla po poti kaznovanja posameznikov, pri čemer bi se pristojni izognili vsakršni odgovornosti. S principom palice namesto korenčka se bodo očitno necepljenih lotili tudi v Avstriji ali Grčiji, a šele potem, ko bo v veljavo stopilo obvezno cepljenje za vse, kot je to v primeru naših severnih sosedov, oz. za tiste nad 60. letom starosti, kot v primeru Grčije. Kljub izjavi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da je čas za razmislek o uvedbi obveznega cepljenja na ravni EU, vladni svetovalci tega uradno v Sloveniji še niso podprli, čeprav je bil sicer že septembra predmet določenih razprav.
7200 evrov kazni
V Grčiji bodo necepljeni 60-letniki in starejši morali sto evrov mesečno nameniti zdravstveni blagajni, v Avstriji pa bi po trenutnem predlogu vlade necepljenim po prvem februarju grozila kazen celo do 7200 evrov, če bi se izkazalo, da s svojim ravnanjem neposredno ogrožajo ostale. Tako Avstrija kot Grčija imata višjo precepljenost prebivalstva kot Slovenija. Uvedba morebitne participacije pri hospitalizaciji bi pomenila resen precedens, saj bi se ta logika lahko prenesla tudi na druga bolezenska stanja, katerih rezultat je malomarnost posameznika, kar bi lahko resno spodkopalo temelje javno dostopnega zdravstva v Sloveniji.
