Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je prekrškovne postopke zoper zoper organe nadzora družb Gen-I, Gen-EL, Gen-I Esco in Elektro Energija uvedlo, ker organi nadzora v omenjenih družbah ministrstvu niso pravočasno posredovali pogodb z direktorji družb v skladu z določili zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti (t. i. Lahovnikov zakon) po spremembah lastniške strukture.
V zvezi z vrnitvijo morebitno neupravičenih prejemkov pa je ministrstvo pojasnilo, da je po zakonu zadolženo zgolj za ugotavljanje neskladnosti ter uvedbo postopkov zoper člane organa nadzora, nima pa pristojnosti za izvajanje nadzora nad realizacijo vračil previsokih prejemkov. Odgovornost zagotovitve vračila previsokih prejemkov je tako na organih nadzora, ki tudi sklepajo pogodbe s poslovodnimi osebami.
Dodatno so organe nadzora pri družbi Gen-I pozvali, naj preverijo skladnost vseh bruto izplačanih prejemkov vodstvenih kadrov z določili omenjenega zakona v preteklih letih. "Naj poudarimo, da so pogodbena določila, ki niso v skladu z zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), nična," so zapisali.
"V luči tega smo pozvali odgovorne, da v skladu z ZPPOGD zahtevajo vračilo preveč izplačanih prejemkov in da nas seznanijo z vsemi aktivnostmi v smeri vzpostavitve zakonitega stanja," so danes še sporočili z ministrstva.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Na ministrstvu so 18. novembra za STA pojasnili, da se je lastniška struktura družbe Gen-I v preteklosti spreminjala in da je ministrstvo letos na podlagi ponovne preučitve dostopnih informacij o pravnem in dejanskem položaju Gen-I ter na podlagi predloga računskega sodišča k preveritvi statusa Gen-I, "ugotovilo okoliščine, iz katerih bi lahko izhajalo, da gre za družbo z večinskim deležem države v smislu določb ZPPOGD in s tem za zavezanko po tem zakonu".
Te ugotovitve so nato posredovali Gen-I in družbo pozvali k posredovanju dokazil o statusu družbe in skladnosti prejemkov z določbami zakona.
V zvezi z ugotavljanjem skladnosti prejemkov pojasnili, da je za sklenitev pogodbe s poslovodno osebo pristojen organ nadzora družbe, ki mora pri odločanju o sklepanju pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam upoštevati določila zakona.
Ta določa, da se član organa nadzora kaznuje za prekršek, če glasuje za sklenitev pogodbe, ki je v nasprotju z zakonom, predvideva pa tudi odgovornost predsednika organa nadzora, če organ nadzora pogodbe s poslovodno osebo takoj po sklenitvi ne posreduje na pristojno ministrstvo.
