Podjetja iz dejavnosti industrije sejmov in srečanj beležijo v povprečju 61 % padec prometa ter predvidevajo 63-odstoni padec prometa v letu 2021 glede na leto 2019 (podatki izhajajo iz ankete, izvedene novembra 2021 med člani GZS - ZISS, čigar prihodki iz dejavnosti sejmov in srečanj so večji kot 70 %).
Med te panoge, ki jim je težave vsaj do neke mere blažila država, ne spada industrija sejmov in srečanj, ki je bila kljub obljubam vlade Janeza Janše doslej venomer spregledana. Kot so poudarili na današnji novinarski konferenci, od vlade zahtevajo, da jih ne spregleda še enkrat več in jih uvrsti v prihajajoči zakon PKP 10. Opozorili so, da so bili doslej deležni nenehnih obljub, ki pa so ostale neuresničene. Razen blagodejnih učinkov drugih ukrepov v času razglašene epidemije, vezanih na celotno gospodarstvo in družbo, so namreč doslej od države po lastnih navedbah prejeli celih 0 evrov, čeprav sodijo med tiste panoge, ki jih je epidemija najbolj prizadela.
Podjetja v tej panogi so v času epidemije vse do danes praktično brez omembe vrednih prihodkov iz dejavnosti, razmere pa se še vedno ne izboljšujejo, čeprav fiksni stroški ostajajo. V prvi polovici leta 2021, ko je bila razglašena epidemija, so podjetja s subvencijami, namenjenimi celotnemu gospodarstvu, pokrila le manjši del fiksnih stroškov, zdaj sta edina vira ostala lastne rezerve in krediti, ki pa sta tudi že izčrpana.
Kot je namreč poudaril lastnik in direktor DB-Team Dejan Žura, od sredine marca lani do vključno maja letos zaradi vladnih omejitev sploh niso smeli poslovati, kar je skupaj zneslo celih 14 mesecev. Letošne poletje so nato do neke mere lahko delali, a se je njihova panoga po zadnjih zaostritvah znova povsem ustavila, že pred tem pa jih je močno omejevala uvedba omejitev PCT. Tako so letošnjo jesen na prireditvah beležili precej slabši obisk, za povrh pa so imeli z organizacijo še precej višje stroške. Žura je še opozoril, da organizacija nekaterih dogodkov terja tudi leto dni ali več, pri čemer je samo v zadnjem mesecu odpadlo več kot 300 prireditev.
Tudi Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma, je poudaril, da v nasprotju z drugimi panogami industrija sejmov in srečanj ni bila deležna nobene specifične državne podpore oziroma pomoči. Nekaj utehe so jim do pomladi nudili le vladni ukrepi, ki so veljali v času epidemije, nato je še ta pomoč usahnila. Dejal je, da so se podjetja v tej panogi znašla v povsem brezizhodnem položaju, obljube vlade, ki jih poslušajo že vse od začetka epidemije, pa zaenkrat ostajajo to, kar so, obljube. Spomnil je tudi na pomoč v obliki turističnih bonov, ki so je bili deležni tako v turizmu kot gostinstvu, in pomoč žičničarjem. Česa podobnega sami niso bili deležni, a so za gospodarstvo še kako pomembni.
Direktorica GZS-Zbornica industrije sejmov in srečanj (GZS ZISS)Marjana Majerič je zato na vlado naslovila konkretne predloge, s katerimi naj pomagajo tudi tej spregledani panogi. Predloge v celoti navajamo na koncu novice.
Zaposleni odhajajo drugam, odšlo jih je že 40 %
Majeričeva je opozorila, da je skoraj 40 odstotkov zaposlenih zapustilo dejavnost bodisi zaradi eksistence bodisi zaradi pritiskov doma, zato so prešli v nove dejavnosti. Enako je poudaril Mitja Prezelj iz Gospodarsko interesnega združenja Koncertni organizatorji Slovenije. Dejal je, da so prireditve finančno neizvedljive, posledice pa da bodo nepovratne. Zaradi finančne negotovosti namreč panogo zapuščajo zaposleni, med katerimi se jih je veliko prekvalificiralo. Samo v letu 2020 je odpadlo približno 1250 glasbenih dogodkov, panoga pa je utrpela gospodarsko škodo v višini približno 110 milijonov evrov.
Na novinarski konferenci je spregovoril tudi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Aleš Cantarutti, ki je dejal, da je treba zgolj pogledati številke in dejstva, pa je jasno, da je bila ta panoga spregledana. Dejal je, da gre za zelo konkretne predloge, za katere pričakuje, da jih bo Janševa vlada uvrstila v PKP 10. Dodal je, da se nekaj mora zgoditi in da industrija sejmov in srečanj to že nestrpno pričakuje.
------------
Kaj predlagajo vladi?
1. Vlado v prvi vrsti pozivajo, naj čim prej odobri »dodatno pomoč za kritje dela stroškov za čas, ko industrija sejmov in srečanj ni smela poslovati. Tu predlagajo, da so do ukrepa kritja dela fiksnih stroškov kot enkratnega dodatka za najbolj prizadeta podjetja upravičena vsa tista podjetja, ki so beležila padec prometa 65 % ali več v opazovanem obdobju 12 mesecev, to je v času prepovedi in omejitev poslovanja od 1. aprila 2020 do 31. marca 2021, glede na leto poprej in sicer v višini najmanj 10 % od ugotovljenega padca prometa ter da za uveljavljanje ni omejevanj, kot so na primer vezave na obseg zaposlenih, vsaj 70 % privatno lastništvo, itn.«
2. Predlagajo tudi, da vlada to panogo podpre z nujno potrebnimi zagonskimi ukrepi in se po vzoru drugih evropskih držav oblikuje pomoč »na način, da se pospeši in poveča obseg sejemske, kongresne, koncertne in prireditvene dejavnosti. Potrebna sredstva za ta ukrep bodo, preko povečanega obsega aktivnosti in s tem več pobranega davka, hitro vrnjena v proračun. In sicer:
- podpora podjetjem, ki organizirajo kakršne koli dogodke z 80 ali več udeleženci v višini 25 EUR na udeleženca za obdobje 3 let (dokazili sta uporaba prostora in podpisi udeležencev);
- podpora podjetjem za udeležbo na domačih sejmih in sicer razstavljavci prejmejo spodbudo za udeležbo na sejmih v Sloveniji v višini 35% stroškov sejemskega nastopa, po vzoru podpore MGRT - Agencija SPIRIT za udeležbo na tujih sejmih in sicer za obdobje najmanj 2 let;
- za nastop slovenskih razstavljavcev na sejmih v tujini naj se obstoječi ukrep modificira tako, da se v naslednjih 2 letih spodbuda države veže na izvedbo opreme razstavnega prostora, v višini do 35 EUR/m2, pri čemer mora biti izvajalec opreme podjetje registrirano v Republiki Sloveniji.«
3. Vlado pozivajo tudi, da jasno opredeli, »kaj je dovoljeno in kaj ni, in to tako, da so prepovedi in omejitve primerljive z drugimi dejavnostmi, kjer je verjetnost prenosa okužb primerljiva in da ne obstaja zgolj za to panogo ves čas možnost prepovedi izvedbe prireditev ter da kot garancijo podaljša in modificira ukrep, ki zagotavlja vračilo 80 % vloženih sredstev ob morebitni kasnejši prepovedi dogodka. Tu predlagajo, da se obstoječi ukrep, kot ga določa Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu, podaljša najmanj do 31. maja 2022 ter da se višina povračila skupnih stroškov dogodka poviša na 90 odstotkov povračila vseh nastalih stroškov, kamor sodi tudi strošek dela in sicer v višini do 50% upravičenih-dejansko nastalih stroškov.«
4. Predlagajo še, »da za industrijo sejmov in srečanj ponovno uvede ukrep čakanja na delo in/ali skrajšanega delovnega časa ter ekvivalentno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v tej industrij, in sicer za obdobje v katerem poslovanje praktično ni možno.«
