Novice Svet24

Koordinatorja za covid bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Roberta Carotto veseli dejstvo, da se mogoče že vidi lučka na koncu predora "te covid situacije", preden je strnil potek bitke, ki ga zdravstvo z virusom bije od prejšnjega vala.

Osrednja težava ostaja pomanjkanje zdravstvenega kadra na intenzivnih oddelkih. Sploh glede na to, da ga je po tretjem valu kar nekaj odšlo v druge sektorje, nekaj pa celo v tujino.

Kar se tiče trenutne situacije, smo očitno dosegli plato, ki bo, tako Carotta, trajal vsaj še dva tedna, torej do sredine decembra. Ob tem je poudaril, da so zagotovili dovolj intenzivnih postelj, a da je bila cena za to previsoka. Kot je navedel, je to pomenilo praktično popolno zaprtje elektivne dejavnosti in znižanje standardov, s tem pa je padla tudi kvaliteta zdravstvene oskrbe.

STA

Spomnil je, da se je po slovenskih bolnišnicah nekajkrat skoraj zgodil "Bergamo". Mobilizacija kadra je obrodila sadove, obeta se nam tudi pomoč iz Italije, in sicer iz tamkajšnje vojske. Po njegovem mnenju njihove pomoči glede na trenutno stanje ne bomo potrebovali, a končna odločitev pripada slovenskemu ministrstvu za zdravje. Da se stanje izboljšuje, gre zahvala upoštevanju pogoja PCT, meni Carotta, in omejevanje množičnih druženj.

Intenzivne postelje

Carotta je nadalje poudaril, da kritični moment za zlom slovenskega zdravstva predstavljajo intenzivne postelje in pripadajoči kader. K sreči kaže, da se najslabše projekcije, ki so predvidevale 320 intenzivnih postelj, najverjetneje ne bodo uresničile.

Sistem koordinacije in enotne slovenske bolnišnice je označil za uspeh in dodal, da so premesili 180 bolnikov. Da zdravstvo sploh še "stoji pokonci", gre zahvala predanosti in požrtvovalnost zdravstvenega osebja, je izpostavil in poudaril, da bi malo večja prometna nesreča zlomila slovensko zdravstvo, saj da stojimo na robu prepada.

O četrtem valu je dejal, da je "izredno zahteven", tudi zaradi bistveno mlajše populacije. 80 odstotkov covidnih bolnikov je starih med 50 in 75 let, od tega jih je več kot 80 odstotkov necepljenih. Tisti, ki so cepljeni, imajo vsaj eno kronično bolezen, ki omejuje učinkovanje cepiva. Kot je povedal, bi bilo bolnikov le še četrtina, če bi bila precepljenost navedene starostne skupine 100-odstotna. In dodal, da je cepljenje populacije nad 50 let ključnega pomena za obvladovanje epidemije, saj je kar 99 odstotkov umrlih starejših od 55 let.

Tega ne bo zdržalo nobeno zdravstvo

Okrevanje zdravstva bo dolgotrajno, je ob koncu poudaril Carotta. In če se bo omikron izkazal za odpornega na cepljenje in prebolele, bomo, tako Carotta, spet na začetku. Za njegovo širjenje bo dovzetna celotna populacija, česar pa ne bo zdržalo "nobeno zdravstvo". Če pa se bo izkazalo, da bo "zgolj" bolj virulenten od delte in se bo še bolj širil med necepljeno populacijo, bo marsikaj odvisno od vmesnega časa. Če bo tega dovolj, da bodo lahko sprostili posteljne kapacitete, bo morda še šlo.

Kaj pa izmučenost, naveličanosti zdravstvenega osebja? "Kako normalno, strokovno in brez kakršnihkoli pripomb zdraviti nekoga, ki so mu bile dane vse možnosti, da svojemu stanju uide, pa ni hotel?" se je vprašal.

Če ne bomo dvignili precepljenosti, ne bo šlo, je potegnil črto.