Različni odgovori

Na »navadnih« covidnih oddelkih umrlo več bolnikov kot na intenzivnih

Mihael Korsika
30. 11. 2021, 18.27
Posodobljeno: 30. 11. 2021, 18.31
Deli članek:

V Sloveniji je novembra umrlo 479 ljudi s covidom-19. Dobrih 72 odstotkov oziroma 347 bolnikov je umrlo na »navadnih« oddelkih, medtem ko je na oddelkih za intenzivno terapijo boj z boleznijo izgubilo 113 oseb, razkrivajo podatki spletnega Covid-19 sledilnika. Na ministrstvu za zdravje na vprašanje, zakaj je temu tako, niso odgovorili, temveč so nas usmerili na UKC Ljubljana, kjer pravijo, da je na intenzivnih oddelkih umrlo več bolnikov kot na navadnih.

STA
Primerjava med starostnimi skupinami kaže, da je bilo na intenzivnih oddelkih največ (116) bolnikov starih od 65 do 75 let.

Podatki, ki jih spletni Covid-19 sledilnik dobiva neposredno iz bolnišnic, razkrivajo, da je od 1. do 29. novembra v Sloveniji umrlo 479 bolnikov zaradi koronavirusa. Od tega jih je 347 oziroma 72,4 odstotka umrlo na »navadnih« covidnih oddelkih. Na oddelkih za intenzivno terapijo je umrlo 113 bolnikov, v domovih za starejše občane pa je bila bolezen usodna za 19 okuženih z novim koronavirusom.

Na Nacionalnem inštitut za javno zdravje smo želeli preveriti omenjene podatke, vendar so nam posredovali le povezave do spletnih mest inštituta, s katerih pa tega ni bilo mogoče narediti. Ob tem so zapisali, da »podatke o umrlih komunicira ministrstvo za zdravje«. Obrnili smo se še na ministrstvo in jih povprašali: »Kaj je vzrok, da je na 'navadnih' oddelkih umrlo trikrat več ljudi kot na oddelkih intenzivne nege?« Odgovora prav tako nismo prejeli, saj so nas iz službe za odnose z javnostmi preusmerili na Matjaža Jereba, vodjo infekcijske klinike ljubljanskega kliničnega centra.

UKC Ljubljana ima nasprotne podatke

»Podatka, da je na navadnih oddelkih umrlo trikrat več ljudi kot na intenzivnih, v UKC Ljubljana nimamo. Po naših podatkih je na navadnih oddelkih umrlo manj ljudi kot na intenzivnih. Sicer pa je na navadnih oddelkih približno štirikrat več hospitaliziranih kot na intenzivnih. Struktura pacientov na intenzivnih in navadnih oziroma akutnih oddelkih ni enaka, ne po starosti in ne glede na pridružene bolezni,« so nam odgovorili.

Ker smo pri treh uradnih institucijah ostali brez odgovora, smo pri soustanovitelju spletnega Covid-19 sledilnika Luki Renku preverili, ali številke držijo, in dobili pritrdilen odgovor. »Številke nam posredujejo bolnišnice,« je dejal Renko.

Na intenzivnih oddelkih so po besedah Renka večinoma nameščeni mlajši bolniki, ki so stari od 35, 40 leta do okoli 70 let, medtem ko starejše s kisikom oskrbujejo na navadnih oddelkih. Kot mu je v pogovoru pred časom pojasnil vodja ljubljanske infekcijske klinike Matjaž Jereb, je težava pri najstarejših bolnikih, ki imajo običajno številne pridružene bolezni, zaradi česar niso dovolj fizično močni za intenzivno terapijo. »Za umetno komo in intubacijo moraš biti dovolj sposoben,« pojasnjuje Renko.

Na intenzivnih oddelkih le dva starejša od 85 let

Na Covid-19 sledilniku so za zdaj dostopni podatki o hospitaliziranih po starosti na navadnih in intenzivnih oddelkih za prve tri tedne v novembru. Od 1. do 21. novembra so slovenske bolnišnice sprejele skupno 1702 bolnika s covidom. V tem času pa je bilo na intenzivno nego sprejetih 397 bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, izmed katerih je bilo 55 bolnikov starejših od 75 let, od tega le dva starejša od 85 let. Primerjava med starostnimi skupinami sicer kaže, da je bilo največ (116) bolnikov starih od 65 do 75 let.