Zamisel je Marta Kos, naša nekdanja veleposlanica v Nemčiji in Švici, dobila pri švicarskih kolegicah. »Položaj žensk v Švici je zgodovinsko zelo težaven, občudujem jih, ker se znajo same zelo dobro organizirati. Ko sem bila veleposlanica, sem spoznala veliko krasnih žensk, tudi poslank, ki so izjemno aktivne v združenju Alliance F – to je združenje različnih organizacij, ki se borijo za pravice žensk,« je povedala. Pri njih je opazila platformo SHE KNOWS. Zanimalo jo je, kako deluje, in bile so tako prijazne, da so ji dale na razpolago vse znanje in izkušnje ter celo dovoljenje za uporabo enakega imena v slovenščini.
»V Švici so se ženske še posebej izkazale na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2019. V akciji Helvetia kliče so spodbujale ženske, da čim več kandidirajo, in uspele so priti visoko na kandidatne liste. V švicarskem parlamentu je tako danes po zaslugi te akcije veliko žensk, kar 42 odstotkov. Zato so mi velik zgled. Glede na to, da sem medijski človek, novinarka, me je ideja o mreži strokovnjakinj še posebej pritegnila, kajti veliko razmišljamo o tem, kako uvesti, zagotoviti enakost žensk na vseh področjih družbe. Cilj našega projekta ONA VE je povečati enakost v medijih in na javnih prireditvah. Prizadevale si bomo, da bo 50 odstotkov vseh, ki nastopajo v medijih kot gostje, komentatorji, kolumnisti, udeleženci različnih oddaj, žensk. Takšen delež bi radi dosegli tudi na javnih prireditvah. Ko bo več žensk v medijih in na javnih prireditvah, bo to vplivalo tudi na politiko in druga področja družbe. Za to pa potrebujemo dvoje, in sicer strokovnjakinje, ki so se pripravljene vpisati v mrežo in dati soglasje za nastopanje v medijih in na javnih prireditvah, po drugi strani pa je tudi izjemno pomembno, da bodo mediji ter organizatorji javnih dogodkov pri izbiranju sogovornikov bolj pozorni na spolno uravnoteženost. Oboje omogočamo na naši brezplačni spletni strani www.onave.si.«
Temeljna štiriperesna deteljica
Ampak za rojstvo cele zgodbe je potrebovala podporo močnih somišljenic. »Najprej sem si rekla, da za ta projekt potrebujem vrhunsko strokovnjakinjo v digitalizaciji, v čemer je odlična Emilija Stojmenova Duh, ta se je vabilu takoj odzvala. Potem sem vedela, da bo izjemno pomembno, kako bomo ravnali s podatki – o njihovi zaščiti in varstvu seveda največ ve Nataša Pirc Musar, s katero se poznava še z RTV Slovenija, kjer sva nekoč delali skupaj. Potem pa sem potrebovala še dobro strokovnjakinjo s področja komuniciranja in odnosov z javnostjo. Moja prva izbira je bila Mateja Malnar Štembal, ki je več kot dvajset let delala na uradu vlade za komuniciranje. Ker sem jo kot direktorica urada konec devetdesetih let zaposlila, sem vedela za njene sposobnosti. Tudi ona je bila takoj za!« In začela se je akcija! »Najprej smo imele nekaj srečanj na Zoomu, 3. junija letos pa smo se prvič srečale v živo v Ruski dači in tam združenje ustanovile. Odtlej nas spremlja izjemna energija. Čeprav smo vse zelo zaposlene, z dušo in s srcem delamo za ta projekt!«
Vsaka ženska je v nečem posebna. V svoji skupnosti vidijo strokovnjakinje različnih področij. »Strokovnjakinja je lahko tudi ženska, ki odlično peče črni koroški kruh in ga prodaja. Lahko je gasilka – v Sloveniji imamo 12 poklicnih gasilk, ampak v medijih o tej temi vedno govorijo moški. Vsi poznamo selektorja slovenske nogometne reprezentance, ne vemo pa recimo, kdo je Nuša Ladinek – to je trenerka slovenske ženske nogometne reprezentance. Naš cilj je imeti v mreži čim več žensk, strokovnjakinj, ki jih v javnosti ne poznamo dovolj. V svoji družbi si želimo tudi čim več mladih strokovnjakinj, za katere sploh še nismo slišali. V tem trenutku ženske vabimo preko mreže svojih poznanstev, pri čemer nam veliko pomagajo organizacije, ki se z vprašanjem žensk bodisi že ukvarjajo oziroma imajo močne ženske v svoji sredini. Med njimi so AmCham Slovenija, sekcija menedžerk pri Združenju manager Slovenije, pomaga nam društvo Vtis – v tujini izobraženi Slovenci, v katerem je – kot zanimivost – kar 54 odstotkov članov žensk. Na vrhu vseh teh organizacij so ženske – Ajša Vodnik, Medeja Lončar, Petra Juvančič, Kristi Hodak. Imamo že tudi uradne partnerje pri projektu, prvi je Google s svojo pobudo #IamRemarkable, ki jo izvaja po vsem svetu z namenom motivirati ženske in zapostavljene družbene skupine, da se bodo znale bolj izpostaviti. Naša partnerja sta tudi Metina lista in Društvo Vtis, pogovarjamo se za medijska partnerstva, med njimi je že Večer mediji, d.o.o, in revija Zarja Jana. Zelo pomemben partner pa bo tudi Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Eden od naših podprojektov je namreč Ona pravi – cilj je oblikovanje zbirke citatov Slovenk. Žalostna sem namreč, ko vidim, da v Sloveniji, vključno z menoj, uporabljamo citate tujcev, ne pa citatov ljudi, ki so naše gore list. S pomočjo ZRC SAZU in njihovih raziskovalcev bomo tako zbirali citate Slovenk – aktualne in tudi tiste za nazaj. Zaradi tega sem še posebej vznemirjena, zato sem zelo hvaležna direktorju institucije Otu Lutharju, ki se je takoj strinjal, ko smo mu projekt predstavili.«
Uporaba mreže v praksi
»V mrežo se vpišete na strani www.onave.si. Pogledali bomo, ali je profil dobro izpolnjen, in ga naredili javno dostopnega. Po drugi strani pa iskalci strokovnjakinje iščejo po seznamu in ključnih besedah. Strokovnjakinja, ki jo želite, dobi vašo spletno pošto in se vam v 24 urah javi, potem pa se sami dogovorite naprej. Od strokovnjakinj pričakujemo, da vedno odgovorijo na povpraševanje novinarja ali organizatorja javnega dogodka, ali se bodo odločile za sodelovanje, pa je potem njihova odločitev. Seveda si želimo, da bi čim večkrat rekle da. Ker pa se zavedamo, da znamo biti ženske precej samokritične, bolj kot moški dvomimo o svojih sposobnostih, bomo za tiste, ki menijo, da se še ne znajdejo dobro v javnih nastopih, organizirale izobraževanja za javno nastopanje. Predvsem pa želimo to mrežo strokovnjakinj izkoristiti tudi za to, da se bodo še same neformalno povezovale med seboj. V raznih srečanjih bomo med seboj delile znanje.« Javna predstavitev združenja bo 29. novembra. Njihov cilj je, da bi dotlej v svojo mrežo vtkale vsaj 200 strokovnjakinj. Potem pa seveda vedno več!
Dr. Nataša Pirc Musar, odvetnica, specialistka za področje varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja: "Znanja nas ne sme biti strah!"
Zakaj menite, da je na vodilnih položajih in v medijih toliko več moških kot žensk?
Imam občutek, da se vrtimo v začaranem krogu. Eden od razlogov je, da je predvsem v politiki premalo žensk, politiki pa zasedajo kar velik del medijskega prostora. Posledično je zaradi slabe zastopanosti žensk v politiki tudi zelo malo žensk na vodilnih položajih, ki so vezani na politiko.
Ženske prevečkrat mislimo, da ne vemo dovolj ali pa ne znamo dovolj dobro nastopati v javnosti, zato se tudi ne izpostavljamo tako zelo. Kje smo izgubile to prepotrebno samozavest in kako bi jo lahko pridobile nazaj?
Mediji morate nedvomno (bolje) odigrati svojo vlogo in poiskati tudi ženske, ko potrebujete komentarje na določene dogodke in težave v družbi. Seveda pa moramo tudi same postati pogumnejše in ne tako zelo dvomiti o svojem znanju in sposobnostih.
Kako lahko s svojim znanjem opremite drugo žensko, da se izpostavi?
Nudile bomo izobraževanja o tem, kako dobro nastopati, kako biti ambicioznejše pri svojih predstavitvah, kako se bolje promovirati. Najtrši oreh pa bo gotovo ta, kako doseči, da ženska ne bo izpostavljena kot pretirano ambiciozna zaradi tega. Osebno menim, da ženskam ambicioznost predvsem moški hitro očitajo in jo prikažejo kot agresivnost.
Na katero priznanje ste najbolj ponosni in kako je to vplivalo na vaše življenje?
Najbolj sem zagotovo ponosna na opravljeno delo pri informacijskem pooblaščencu, ankete v času mojega vodenja so pokazale, da je bila ta institucija v času mojega mandata najbolj spoštovana v Sloveniji. Delo pri informacijskem pooblaščencu mi je dalo ogromno znanja in predvsem vpogleda v zakulisno družbenopolitično dogajanje. Neprecenljiva izkušnja.
Zakaj verjamete v projekt ONA VE?
Verjamem, da ženska energija lahko marsikaj doda k toku družbenih procesov, da omehča (pre)grobo komunikacijo v javnosti, ki smo ji danes priča. ONA VE bo pomagala pri promociji znanja strokovnjakinj. Svoje znanje zmoremo posredovati drugim in tega, kar znamo in zmoremo, nas ne sme biti strah, še manj pa sram.
Katere so vaše najljubše pravice in za katero bi se borili do zadnjega daha?
Seveda pravica do svobode govora in pravica do zasebnosti, ti dve sta zapisani v moj DNK in sta osnova vsake demokratične družbe.
Dr. Emilija Stojmenova Duh, docentka na fakulteti za elektrotehniko: "Samozavest je povezana s prakso in trdim delom"
Kako lahko s svojim znanjem opremite drugo žensko, da se izpostavi?
Vsaka od nas je drugačna in ima različne motivacije. Pomagala bi predvsem tako, da delim svoje izkušnje – kako je bilo meni na začetku in da je samozavest v glavnem povezana s prakso in trdim delom.
Na katero priznanje ste najbolj ponosni in kako je to vplivalo na vaše življenje?
Težko izberem, saj mi vsako priznanje pomeni veliko in daje motivacijo za naprej. Priznanja doživljam kot potrdila, da delam prav. Mi je pa pred kratkim privabilo solze v oči mnenje študentskega sveta, ki so ga podali o meni ob izvolitvi v naziv. Za učiteljico ni večjega priznanja od tega, da veš, da so študenti zadovoljni s tvojim delom.
Zakaj verjamete v projekt ONA VE?
Zato, ker verjamem v Marto, Matejo in Natašo. Ker verjamem v žensko znanje, strokovnost in zavzetost. Ker verjamem v to, da spol ne more in ne sme vplivati na uspešnost.
Med študijem elektrotehnike ste bili med 149 študenti edina ženska. So vas fantje ujčkali ali ste si morali izboriti svoj položaj in okrepiti samozavest, ki vam je še danes ne manjka?
Ne bi rekla, da so me ravno ujčkali, so pa bili sošolci vedno korektni in prijazni. Enako tudi večina profesorjev. Za mojo raven samozavesti niso bili krivi drugi, ampak krivdo pripisujem predvsem sebi – dolgo sem dvomila o sebi. Ne ocene, ne priznanja, ne nagrade mi niso pomagale, da bi verjela vase. Uspehe sem pripisovala predvsem sreči in naključjem. Samozavest sem začela graditi šele v okviru programa #HiddenNoMore. Organizatorji so nas na začetku morali ozavestiti, da obstaja razlog, da smo tam, kjer smo, in so nam pomagali ugotoviti, kaj vse zmoremo.
Mag. Marta Kos, nekdanja veleposlanica v Nemčiji in Švici z izkušnjami na področju novinarstva, komuniciranja, odnosov z javnostmi:Samozavest se krepi od malega!
Zakaj menite, da je na vodilnih položajih in v medijih, torej v javnosti, toliko več moških kot žensk?
Prisotnost žensk v medijih odraža splošno stanje v družbi, kjer je žal skoraj vedno tako, da so v prednosti moški: na vodilnih položajih, zlasti v politiki, imajo moški višje plače, delajo manj neplačanih gospodinjskih del ... Bo kar držala teza feministične teorije, da se spolna hierarhija v postpatriarhalnih družbah na neki način posodablja, ne pa odpravlja. Sami zakoni in predpisi še ne zagotavljajo enakosti žensk, potrebne so kulturne oziroma družbene spremembe.
Ženske prevečkrat mislimo, da ne vemo dovolj ali pa ne znamo dovolj dobro nastopati v javnosti, zato se tudi ne izpostavljamo tako zelo. Kje smo izgubile to prepotrebno samozavest in kako bi jo lahko pridobile?
Če posplošujem: menim, da smo ženske velikokrat preveč samokritične in mislimo, da je zagotovo še kje kdo boljši oziroma boljša od nas. In pogosto nas preganja občutek, da ne vemo vsega. A kdo danes sploh obvlada vse in ve vse?! Eden od razlogov pa bi lahko bil tudi ta, da nas ženske bistveno bolj kot moške presojajo tudi po tem, kako smo videti, kako smo oblečene, kakšno frizuro imamo. Slovenijo doživljam kot družbo, ki ne mara tistih, ki izstopajo ali so zelo dobri. Morda se z nenastopanjem branimo tudi pred tem. Samozavest se krepi že od malega, morda bi morali začeti že pri deklicah.
Kako lahko s svojim znanjem opremite drugo žensko, da se izpostavi?
Gre za samozavesten nastop, veščine komuniciranja, način soočanja z vprašanji in postavljavcem vprašanj. Tehnike so pri tem eno, dosti pomembnejša pa se mi zdi moja naravnanost, attitude po angleško: ali se veselim tega, da lahko nekje nastopam, in zakaj?
Na katero priznanje ste najbolj ponosni in kako je to vplivalo na vaše življenje?
Za delo veleposlanice v Nemčiji sem od nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja prejela visoko nemško državno odlikovanje veliki križ reda za zasluge Zvezne republike Nemčije. Odlikovanje mi pomeni potrditev, da sem delala dobro, zelo dobro. Od mojega delodajalca, zlasti po mandatu v Švici, nisem dobila niti »hvala lepa«.
Zakaj verjamete v projekt ONA VE?
Ker vem, da je pravi čas. Ker vem, da imamo v Sloveniji veliko sposobnih žensk. In ker želim, da bi se bolj povezale med sabo in si pomagale.
Kot nekdanja vrhunska plavalka ste dobili veliko priznanj, kam bi v življenju še radi zaplavali?
Na vse slovenske dvatisočake, gore, na vsaj enega štiritisočaka v Švici. Včasih si želim, da bi zaplavala med oblake, tam lebdela in svet v miru opazovala od zgoraj.
Mateja Malnar Štembal, diplomirana zgodovinarka, sicer pa strokovnjakinja za komuniciranje, organizacijo dogodkov in ljubiteljska oblikovalka interierjev: Same si dodelimo vlogo druge violine!
Zakaj menite, da je na vodilnih položajih in v medijih, torej v javnosti, toliko več moških kot žensk?
Menim, da ženske med sabo premalo sodelujemo, si premalo pomagamo in dajemo premalo zgledov. In tako naša veriga ni tako močna. V nas ženskah je še vedno preveč zakoreninjeno prepričanje, da se rinemo v ospredje, če želimo vodilni položaj. Zdi se mi, da si velikokrat kar same dodelimo vlogo druge violine.
Ženske prevečkrat mislimo, da ne vemo dovolj ali pa ne znamo dovolj dobro nastopati v javnosti, zato se tudi ne izpostavljamo tako zelo. Kje smo izgubile to prepotrebno samozavest in kako bi jo lahko pridobile nazaj?
Včasih je veljalo, da smo ženske uspešnejše v šolanju, moški pa v karieri. Zdi se mi, da si že v otroštvu nadenemo preveč idealno podobo »pridne učenke« in imamo potem preveč samocenzure ter smo preveč kritične do sebe. Za prihodnost naše družbe je pomembno, da se ženske prek ženskih predstavnic in pogledov bolj aktiviramo v družbi ter nismo zaznane zgolj kot potrošnice, matere, gospodinje in žrtve.
Kako lahko s svojim znanjem opremite drugo žensko, da se izpostavi?
Eden od ciljev našega združenja je tudi, da ženskam ponudimo delavnice in izobraževanja, da bodo tako bolje pripravljene na javno nastopanje. Vaja dela mojstra.
Na katero priznanje ste najbolj ponosni in kako je to vplivalo na vaše življenje?
V poklicnem življenju jih je bilo veliko, a največ mi pomenijo priznanja, ki si jih dam sama in mi jih dajo moji bližnji. Na spremembo pogleda na življenje je vplivala moja težja bolezen in tako si prav vsak dan čestitam, da kljub zdravstvenim omejitvam pokam od zdravja in dobre volje in energije.
Zakaj verjamete v projekt ONA VE?
Zbrale smo se štiri zelo različne posameznice. Ne strinjamo se vedno v vsem. In se pogovarjamo, poslušamo in iščemo kompromise. Vemo, da smo močne zaveznice v tem zares pomembnem družbenem projektu in da bo vsaka po svoji plati poskrbela za njegov uspeh. Skupaj smo samo še močnejše.
Ste ljubiteljica zgodnjega vstajanja. Zakaj? Kako in kdaj vam že jutro lahko naredi dober dan?
Taka je moja notranja ura. Ne potrebujem budilke. Ja, jutro naredi dan. In če začneš umirjeno, je vse lažje. V tej dobi nenehne dosegljivosti in piskanja naprav je prav imenitno imeti prve ure dneva samo zase. Ko je um najbolj iskriv in spočit za viharjenje možganov. Ali pa za brezdelje ali ogled tekme NBA ...
Ženske, pridružite se!
Ste za to, da razbijemo mit, da v Sloveniji nimamo dovolj strokovnjakinj za nastope v javnosti? Spletna mreža Združenja ONA VE za vse strokovnjakinje bo poskrbela, da bodo bolj vidne in slišane in da nihče več ne bo mogel reči: »Saj smo iskali, a strokovnjakinje nismo našli.« Lahko ste znanstvenica, zdravnica, umetnica, komunikologinja, ekonomistka, sociologinja, politologinja, pravnica, pesnica ali pisateljica, kuharica, gasilka, strokovnjakinja za digitalizacijo in še marsikaj. Prijava je zelo preprosta in hitra. Obiščite spletno stran onave.si in se s klikom na Pridruži se mreži vpišite med strokovnjakinje, ki želijo deliti svoje znanje in izkušnje.
