Pa ne na takega za eno uro ali tri, ampak na večdnevnega? Konec koncev ga je veliko naših državljanov izkusilo ob žledolomu leta 2014. Avstrijcem se električni mrk v državi ne samo zdi mogoč, ampak tudi ocenjujejo, da se bo daljši izpad elektrike v naslednjih petih letih gotovo zgodil. Zato so že leta 2019 vadili za takšen primer in pretekli petek spet. Kaj pa mi?
Avstrijci kot najverjetnejši vzrok za izpad elektrike v prihodnosti omenjajo teroristični ali hekerski napad. Ne glede na vzrok pa je dobro, če je nanj vsaj minimalno pripravljen vsak od nas. Že to, da se zavedamo, da do takšne situacije lahko pride, je zelo pomembno. Še bolj pa informacije o tem, kako takrat ravnati. S pripravljenostjo in vnaprejšnjim načrtovanjem bomo varnejši.
Država v temi
Ko »ugasne« elektrika, lahko pozabimo na luči – tako tiste doma kot vse luči na cestah in v predorih – mesto oziroma država se znajde v temi. Motena ali celo prekinjena bo oskrba s pitno vodo (stranišča tudi ne boste mogli splakovati) – pa tudi če ta priteče, je lahko oporečna, ker je brez elektrike moten proces dezinfekcije. Pozabite na televizijo, radio, internet, telefon in, da, tudi danes tako vsemogočni mobilni telefoni ne bodo več delali. Četudi imate polno baterijo, vam ta nič ne pomaga, saj so oddajniki odvisni od elektrike. Na to človek niti pomisli ne in spomnim se, kako debelo sem gledala, ko so mi Korošci v Koprivni po vetrolomu pripovedovali, da so morali čez hrib pešačiti do prvega soseda prosit za pomoč oziroma od tam poklicati pristojne službe. Čeprav so imeli mobitel v žepu, so bili nemočni.
Ko ni elektrike, ne boste mogli točiti goriva, saj črpalke ne bodo delovale, zato je vedno dobro imeti napolnjen tank. Ta pride prav tudi za poslušanje vsaj avtoradia – radio je v takem primeru naše najpomembnejše informacijsko sredstvo in radio na baterije ter paket rezervnih baterij bi morala biti obvezni del vsakega gospodinjstva.
Ugasnejo bankomati, v trgovinah ne boste mogli kupiti ničesar, ustavijo se vlaki, dostop do zdravil, ne odpirajte skrinje in čim manjkrat hladilnik, če imate kuhališče samo na elektriko, si še čaja ne morete skuhati. Zato si morda že jutri velja nabaviti vsaj tisti mali plinski gorilnik za taborjenje.
Žled – dobra lekcija
Da bi vsako gospodinjstvo imelo na zalogi manjši agregat, je iluzorno pričakovati, čeprav je poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan najprej omenil prav to. »Res je, da nimamo posebne vaje za izpad elektrike, vendar ne moremo reči, da smo na kaj takega popolnoma nepripravljeni, saj imamo pripravljenih enajst državnih načrtov zaščite in reševanja: za potres, poplave, velike požare v naravnem okolju, jedrsko ali radiološko nesrečo, množičen pojav posebno nevarnih bolezni živali, nesrečo na morju, letalsko in železniško nesrečo, epidemijo nalezljive bolezni pri ljudeh, teroristični napad, za druge nesreče, ki bi lahko prizadele večji del države in povzročile obsežne posledice. In v okviru teh so načrtovane tudi akcije za izpad elektrike. Ogromno smo se naučili ob žledolomu, kot tudi glede elektrike ni bilo preprosto, takrat smo za vzpostavitev komunikacije in koordinacijo z odgovornimi za elektriko potrebovali en dan, a je potem dobro steklo,« je povedal in dodal, da se bomo po zgledu Avstrijcev morda tudi pri nas odločili za takšno vajo, saj so primeri dobre prakse vedno dobrodošli.
Kaj morate imeti doma?
- Vsaj minimalno zalogo hrane in pijače za od sedem do deset dni, pri čemer računajte 2 l vode na osebo na dan.
- Nekaj hrane mora biti za takojšnjo uporabo (ker mnogi brez elektrike nimajo kje kuhati) – prepečenec, piškoti, vložnine, oreščki; sicer pa riž, testenine, moka, kava, ovseni kosmiči, čaj, krompir, maslo, mast, olje, različne konzerve, zelenjava, sadje; ne pozabite na posebno otroško hrano, če imate malčka, in na hrano za živali, če imate domače ljubljence.
- Plinski kuhalnik/ gorilnik z rezervno kartušo
- Na zalogi je dobro imeti zdravila (prehlad, driska, vročina), prvo pomoč, higienske pripomočke (toaletni papir, damski vložki …).
- Radio in rezervne baterije zanj.
- Ročna svetilka, sveče, vžigalice oziroma vžigalnik, žepni nož.
- Grelno sredstvo, ki ni na elektriko.
Mi smo pripravljeni
V državnem podjetju ELES, ki skrbi za električno omrežje v Sloveniji, se zavedajo, da se lahko delni ali popolni razpad elektroenergetskega sistema zgodi v sleherni državi. »To dokazujejo pretekli tovrstni dogodki, ko so se predvsem delni razpadi sistemov dogajali celo v številnih zelo naprednih državah po Evropi, Ameriki … Električni mrki se periodično dogajajo, zato moramo biti kot izvajalec nalog sistemskega operaterja prenosnega sistema na to pripravljeni tako, da bomo ob njihovem nastopu čim prej ponovno vzpostavili obratovanje sistema in zagotovili napajanje z električno energijo. Ob žledu je prišlo do mrka v Postojni in še ponekod po Sloveniji. Vzrok so bile poškodbe na distribucijskem omrežju, medtem ko poškodbe Elesovih naprav takrat niso povzročile prekinitve napajanja z električno energijo.«
Eles v skladu z zakonodajnimi zahtevami organizira usposabljanje operativnega osebja in testiranje določenih procedur. Med slednje spadajo zagoni agregatov brez zunanjega vira napajanja, s katerimi bi v primeru razpada začeli s ponovnim vzpostavljanjem elektroenergetskega sistema. Občasno pa skupaj z zunanjimi partnerji (proizvodna podjetja, distribucijska podjetja in veliki odjemalci, priključeni na prenosno omrežje) sodelujejo pri testih procedur in postopkov, ki so predvideni v primeru ponovnega vzpostavljanja sistema po razpadu električnega sistema in jih zakonodaja ne predpisuje. Tako celoviteje preverijo pripravljenost na vzpostavljanje sistema po razpadu.
Nič slabše kot drugje
Pripravljeno imajo obsežno dokumentacijo z navodili za operativno osebje Elesa in sodelujočih partnerjev ter nabor zahtevanih odzivov za posamezne tipe naprav. Izvajajo redna usposabljanja operativnega osebja, zakupijo sistemske storitve, kot so rezerve moči in storitev zagona agregatov brez zunanjega vira napajanja, izvajajo teste odzivov nekaterih naprav, sodelujejo na mednarodnih delavnicah in usposabljanjih … Zato menijo, da je pripravljenost Elesa in sodelujočih partnerjev v Sloveniji na primerljivi ravni kot po drugih evropskih državah.
Na začetku epidemije smo pisali o maloštevilni ekipi mož, ki so jih v Elesu še posebej izolirali pred okužbo, saj je bila od njih odvisna preskrba z elektriko. So pa imeli tudi rezervne scenarije, v skrajnem primeru bi lahko operaterje nadomeščali z osebjem, ki sicer dela v podpornih službah in ima prav tako visoko raven znanja ter dobro pozna orodja in delo v Republiškem centru vodenja. »Seveda pa drastično zmanjšanje razpoložljivosti ključnega osebja povečuje tveganja, da nalog ne bo mogoče v celoti izvesti, da bo prišlo do zakasnitev pri ukrepanju, da se bodo zgodile napake ipd.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
