Da vladajoči v Sloveniji le redko prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, je znano dejstvo. Niz izgovorov in preusmerjanje pozornosti lahko spremljamo tudi v dneh serijskih interpelacij, a od vseh izjav bržkone izstopa tista ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec, ki je ob zagovoru pred državnim zborom dejala, da kritike njenega dela »slonijo na mehanizmih, kako žensko utišati, je ne jemati resno in jo poniževati z žaljivkami«.
»Dikaučiča ne interpeliramo zato, ker je moški,« posmehljivo odgovarja njena nekdanja strankarska kolegica v vrstah SMC, zdaj pa nepovezana poslanka Janja Sluga. Ta je v telefonskem pogovoru za Svet24 dodala še, da ministrica Kustečeva s temi izjavami zlorablja boj za pravice žensk. Še bolj ostre pa so bile sogovornice iz Inštituta 8. marec, ko so se javno obrnile na ministrico: »Kritike vašega dela ne slonijo na dejstvu, da ste ženska. Kritike vašega dela slonijo na dejstvu, da ste izjemno slaba ministrica. Niso vse ženske v enakem položaju. Vi imate moč in oblast, s katerima pride tudi odgovornost. Odgovornost, da svoje delo opravite. In vi delate slabo. Bolj natančno, svojega dela sploh ne opravljate. Presojamo vas po vašem delu in vsebini in vsi očitki, ki so danes uperjeni v vas, bi bili enaki tudi, če bi bili moški.«
Jezna opozicija
Odziv omenjenega inštituta je v telefonskem pogovoru omenila tudi poslanka Levice Violeta Tomić, ki je bila vidno razburjena že na interpelaciji ministrice, kjer je njeno izjavo označila za »višek vsega«, in dodala, da v opoziciji kritizirajo njeno delo, ki je – tako Tomićeva – ravno ženske potisnila v še slabši socialni in družbeni položaj, kar pa je niti ne preseneča, saj da tako ali tako ministrica »živi v svojem svetu, tako kot celotna vlada«. Tomićeva je opozorila, da so ravno ženske namreč tiste, ki nosijo največje breme pandemije, saj opravljajo nizko plačana dela v oskrbi starejših ali v zdravstvenem sektorju, prav tako pa so morale v času zaprtih šol opravljati tudi naloge učiteljic in vzgojiteljev. Ne nazadnje Tomićeva pravi, da Kustečeva samo s tem, ko podpira aktualno vlado, deluje v nasprotju z interesi žensk. Kot pojasnjuje opozicijska poslanka, vlada namreč aktivno podpira različne struje v Sloveniji, ki želijo omejiti dostop do splava, tudi na mednarodni ravni pa »koketira s poljsko vlado«, ki tovrstne ukrepe že uveljavlja, tudi s smrtonosnimi posledicami, kot je dokazal primer 30-letne Ize, ki je na jugu Poljske umrla zaradi septičnega šoka, potem ko zdravniki niso smeli prekiniti nosečnosti, čeprav je ta na koncu privedla do smrti tako matere kot njenega ploda. Tomićeva se sprašuje, ali ne bodo zaradi ideologije desnice in rimokatoliške cerkve njene potomke v prihodnosti izkusile podobno kruto usodo kot njene prednice nekdaj, ko so umirale zaradi zapletov pri nosečnosti.
Vlada moških
Da je ta vlada posebej seksistična, izpostavlja tudi Janja Sluga, ki o tem govori iz osebne perspektive kot poslanka, ki je svoj čas nudila oporo tej oblasti. Kot pravi, to tezo potrjuje že sam manko ministric in sekretark na ministrstvih ter v državnih podjetjih, še bolj pa sestanki vladajočih, kjer je po Sluginih besedah jasno, da imajo prvo in zadnjo besedo moški. Nekdanja ministrica za pravosodje in še ena nekdanja članica SMC Lilijana Kozlovič je do Kustečeve bolj razumevajoča, saj, kot pravi, ima vsak osebno izkušnjo. Sama sicer pravi, da teh težav ni imela, kar pa ne drži nujno tudi za ostale.
Osebni napadi
Aktivistke z Inštituta 8. marec ministrici sporočajo, da je ona dokaz, zakaj ženske kvote v politiki ne pomenijo dejansko boljših politik, pomembna je samo njihova vsebina.
Je pa zato besede ministrice Kustečeve podkrepila poslanka NSi Iva Dimic, ki seveda ni podprla interpelacije. Debata okoli te je bila po mnenju Dimičeve mestoma nekorektna, saj meni, da je bilo Kustečevi očitanih veliko zadev, na katere sama nujno nima vpliva. Prav tako je Dimičeva opozorila na izjavo poslanke SAB Maše Kociper, ko je ta o ministrici izjavila, da »lahko je super človek, lahko je krasna žena in mati, morda je tudi odlična predavateljica, ampak ta funkcija, tukaj in zdaj, v teh okoliščinah pa očitno ni prava zanjo.« Te besede so Dimičevo po njenih besedah prizadele, je pa ta retorika ne preseneča, saj, kot pravi, tudi raziskave dokazujejo, da so ravno ženske ženskam največje nasprotnice v politiki. Sama pravi, da bi sicer vsekakor rada videla čim več kolegic v politiki, a meni, da gre za zahteven poklic, saj te javnost, poleg vsebine, ocenjuje tudi na podlagi drugih zadev, kot so videz in obleke, ki jih nosiš. Na očitek, da je prav ta konservativna vlada izrazito nastrojena proti ženskim pravicam, odgovarja, da zgodovina potrjuje nasprotno, rekoč, da so bile konservativne ženske vodilo v preteklosti napredka. Marsikatera zgodovinska knjiga bi verjetno to tezo kaj kmalu ovrgla.
