Za podpis dogovora in aneksov h kolektivnima pogodbama za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter za zaposlene v zdravstveni negi je vlada pooblastila ministra za zdravje Janeza Poklukarja in ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja.
Dogovor so že prejšnji teden parafirali vladna stran in predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič ter predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencingar, pred nekaj dnevi pa se je pod anekse podpisalo vseh 11 reprezentativnih sindikatov.
Kdo dobi več in koliko
Plačne spremembe se nanašajo na približno 200 delovnih mest, na katerih je zaposlenih okoli 35.000 ljudi. Dogovorjene rešitve pomenijo višje plače za več kot 80 odstotkov zaposlenih v zdravstvu, 80 odstotkov zaposlenih v socialnem varstvu in 40 odstotkov zaposlenih v plačni skupini J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.
Odstotek povišanja plač bo različen glede na delovna mesta, za največ se bodo povišale plače medicinskih sester v bolnišnični dejavnosti – od tri do šest plačnih razredov. V socialnem varstvu bo povišanje znašalo štiri plačne razrede, gre predvsem za delovna mesta bolničarjev, medicinskih sester, socialnih oskrbovalk in varuhov. Spremenili so tudi vrednotenje delovnih mest psihologov in logopedov, socialnih delavcev tako v zdravstvu kot socialnem varstvu ter zdravstveno administrativnih sodelavcev.
Dvig bodo financirali upokojenci
Predvidene finančne posledice so v okviru izhodišč za pogajanja ocenjene na 37 milijonov evrov za področje socialnega varstva in 85,95 milijona evrov za področje zdravstva. Sredstva bodo med drugim zagotovljena iz državnega proračuna in zdravstvene blagajne, predviden pa je tudi dvig oskrbnin, ki se bodo zaradi višjih stroškov dela povišale v povprečju za 5,6 odstotka.
Napoved povišanja oskrbnin je javnost razburila. Med najbolj glasnimi je združenje za dostojno starost Srebrna nit, ki pozdravlja, da je vlada v socialnem dialogu končno sprejela odločitev o povišanju plač na področju zdravstva in sociale, »ne moremo pa razumeti, da istočasno ni sprejela sklepa, da se sredstva za povišanje plač na področju sociale zagotovi s pomočjo proračunskih sredstev. Torej bodo nasrkali stanovalci in njihovi sorodniki, kar je nesprejemljivo.«
Rešitev je
Pridružujejo se protestom tako Sindikata upokojencev Slovenije, ki opozarja na vse večjo revščino med starejšimi Slovenci, kot tudi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, kjer vedo, kako težko posamezniki in njihove družine zagotavljajo plačilo oskrbnine v domovih starejših.
Biserka Marolt Meden, predsednica združenja, pravi, da je rešitev na mizi. To je amandma Levice, ki bo z rebalansom proračuna zagotovil ta sredstva, da ne bodo s povišanjem cen oskrbnin bremenili stanovalcev v domovih starejših, ki po podatkih v Evropski uniji za oskrbnine že tako plačujejo največ v Uniji.
Marolt Medenova je spomnila, da v postopkih sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi politiki že tako obljubljajo večji delež sredstev za socialo iz proračuna. »Torej je pred nami idealna priložnost, da besede postanejo dejanja in z rebalansom proračuna zagotovijo financiranje višjih plač na področju sociale takoj,« je izpostavila in dodala, da mora biti naslednji korak podpis kadrovskih normativov ter standardov na področju sociale in ravno tako zagotovilo, da bodo nujno potrebni dodatni kadri plačani iz proračuna.
Že zdaj je drago
Tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije že ves čas zagovarja stališče, da mora sredstva za pokritje višjih plač zaposlenih v osnovni in socialni oskrbi zagotoviti vlada v proračunu in tako preprečiti, da se rast stroškov dela prevali na stanovalce prek višjih oskrbnin. »V trenutnih razmerah bi namreč številni zelo težko zmogli plačati višje cene oskrbe,« je dejal Denis Sahernik, sekretar skupnosti.
Povišanje plač je sicer tudi po njegovo zelo dobrodošlo in nujen prvi korak k izboljšanju kadrovskih razmer, »a če sredstva ne bo zagotovil proračun, bodo domovi prisiljeni v izredni dvig cen oskrbnin, saj so zavezani zagotavljati vzdržnost poslovanja ter izpolnjevati vse zakonske obveznosti do zaposlenih, stanovalcev in dobaviteljev.« Kljub vsemu pa Sahernik verjame, da bodo domovi v okviru svojih zmožnosti naredili vse, da bodo odložili izredno uskladitev cen oskrbe oziroma da bodo poskrbeli, da jo bodo stanovalci čim manj občutili. »Se pa bojimo, da se temu povsod ne bodo mogli izogniti,« je dejal.
Koordinator stranke Levica Luka Mesec je opozoril, da ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. Dvig plač v zdravstvu in socialnem varstvu je po njegovem mnenju nujen, »ker so sploh nižje medicinsko osebje in negovalci v domovih za starejše (DSO) za svoje delo plačani katastrofalno slabo. Če izpostavim samo zaposlene v DSO, jih večina prejema minimalno plačo oziroma zneske nedaleč od nje, kategorizirani pa so celo v plačne razrede pod minimalno plačo, tako da v Levici pozdravljamo, da je prišlo do spremembe. Ima pa dvig dva problema. Prvi je, da se bo plače zvišalo za dva do štiri razrede, kar za nekoga, ki dela v DSO in je zdaj uvrščen v 17. plačni razred v javnem sektorju, ne pomeni nič, nobenega povišanja dohodka, ki ga prejema. Tudi po napredovanju v višje razrede, čeprav se premakne za največ, kar je štiri mesta, bo namreč še vedno pod 23. razredom v plačnem sistemu javnega sektorja, kar še vedno pomeni samo minimalno plačo,« je opozoril.
Ministrstvo za dvig
Drugi problem pa je, je dejal Mesec, da ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ni zagotovilo denarja, da bi se dvig plač za socialno varstvo v celoti pokril iz proračuna, kar so izpostavili tudi ostali sogovorniki. »Finančne posledice dviga plač za področje socialnega varstva so ocenjene na približno 37 milijonov evrov, v proračunu pa je za ta namen zagotovljenih samo 17,4 milijona evrov iz sredstev zavoda za zdravstveno zavarovanje,« je opozoril Mesec. To pomeni, da približno polovica manjka, kar naj bi pokrili z višanjem oskrbnin bivanja v DSO. »MDDSZ je že napovedalo dvig oskrbnin v DSO za 5,6 odstotka kar predstavlja velik problem sploh za revnejše upokojence,« je dejal.
Namesto v oboroževanje
Sprašuje se, kako si bodo ti privoščili dom, če jih 97.000 prejema pokojnine pod 500 evri, 143.000 pod 600 evri, skupno kar 283.000 pod 700 evri, pri čemer vemo, da je povprečna mesečna oskrbnina 680 evrov. »Za skoraj 300.000 Slovencev je torej bivanje v DSO nedosegljivo. Kaj bo šele po tem, ko bo prišlo do dviga oskrbnin. Naj bom zelo jasen: dvigati plače na račun starejših Slovencev je nedostojno, nepravično. Zato Levica predlaga, da se sredstva za dvig plač v zdravstvu in socialnem varstvu v celoti krije iz proračuna. V tam namen smo pripravili amandma, kjer prerazporejamo 16 milijonov evrov iz postavke izdatkov za oboroževanje, ki skokovito rastejo – v Sloveniji bo leta 2023 proračun ministrstva za obrambo znašal že 896 milijonov evrov – v financiranje dviga plač,« je povedal Mesec.
