Državni zbor je leta 2015 sprejel resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025, v kateri je zastavil cilje na področju gradnje najemnih stanovanj v državni lasti. V resoluciji je izhodišče glede števila najemnih stanovanj v javni lasti (najemna stanovanja v lasti občinskih in medobčinskih stanovanjskih skladov in stanovanjskega sklada) določeno leta 2011, ko jih je bilo 20.460.
V skladu s resolucijo bi do leta 2018 število najemnih stanovanj v javni lasti naraslo na 25.000, leta 2022 bi morali imeti 28.700 stanovanj, medtem ko ciljna vrednost za leto 2025 znaša 33.000 stanovanj. Da bi uresničili zastavljene cilje, bi morala država v šestih letih od leta 2012 do 2018 zgraditi 4540 najemnih stanovanj (756 na leto), v naslednjih štirih letih 3700 (925 na leto) in v nadaljnjih treh letih še 4300 (1433 na leto).
Ministrstvo: primanjkuje 10.000 stanovanj
Da bi rešili problematiko pomanjkanja javnih najemnih stanovanj, bi torej morali v skladu z resolucijo v 13 letih zgraditi 12.500 stanovanj. Državni zbor je z resolucijo zastavil izredno nizke cilje, saj je zaradi naraščujočega števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine, potreba po javnih neprofitnih stanovanjih vsako leto večja. Tako bi že danes po ocenah ministrstva za okolje in prostor potrebovali 10.000 javnih najemnih stanovanj.
Državni zbor je letos spomladi na predlog vlade sprejel novelo stanovanjskega zakona, ki je med drugim povišala mejo dovoljenega zadolževanja Stanovanjskega sklada RS in občinskih javnih stanovanjskih skladov. Po navedbah predsednika vlade Janeza Janše bo država v naslednjih petih letih zgradila 4000 javnih najemnih stanovanj. »Za naslednjih pet let bo stanovanjski sklad na podlagi projektov, ki že potekajo, dal na trg skoraj 4000 stanovanj,« je septembra na Twitterju zapisal premier.
To pomeni 800 stanovanj na leto, medtem ko bi morali v skladu z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu med letoma 2022 in 2025 zgraditi 1433 na leto. Velja omeniti, da je politika že leta 2004 ocenjevala, da bi bilo za rešitev vprašanja pomanjkanja javnih najemnih stanovanj potrebno na leto zgraditi 2000 novih stanovanj.
Opozicijske poslanske skupine SD, LMŠ, Levice, SAB in NeP so septembra v parlamentarno proceduro vložile predlog zakona o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, po katerem bi država v šestih letih zgradila 10.000 novih najemnih stanovanj. Zakon bi uveljavil proračunski vir v višini 1,3 milijarde evrov za nepovratna in povratna sredstev ter državna poroštva. Uvedel bi tudi javno službo gradnje, prenove ali nakupa stanovanj, namenjenih za oddajo v dolgoročen najem.
Čeprav bi po opozicijskem predlogu zgradili 1666 novih najemnih stanovanj, se vladi in poslancem SDS, NSi in SNS zakon ni zdel primeren, saj po njihovih ocenah veljavni stanovanjski zakon ustrezno ureja stanovanjsko politiko in najemna razmerja.
Nevladniki: Primanjkuje 30.000 stanovanj
Po oceni strokovnjakov iz 77 nevladnih organizacij, ki so združene v civilno iniciativo Glas ljudstva, bi morala država za rešitev problematike pomanjkanja javnih najemnih stanovanj do leta 2030 zgraditi 30.000 novih neprofitnih stanovanj. »Zagotoviti je treba urgentna sredstva in sistemske vire financiranja za izgradnjo novih neprofitnih stanovanj ter tako rešiti stanovanjski primanjkljaj, ki smo ga s pomanjkljivo stanovanjsko politiko ustvarili v zadnjih 30 letih,« je zapisano na spletni strani civilne iniciative.
Cene nepremičin poskočile
Cene nepremičnin v zadnjih letih po državi rastejo, kar prinaša tudi večji pritisk tako na profitna kot tudi neprofitna najemniška stanovanja, saj si vedno manj ljudi lahko privošči nakup stanovanja.
Cene stanovanj in hiš so po marčevski oživitvi nepremičninskega trga pospešeno rasle. V prvem polletju so se v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za okoli osem odstotkov, kar je najvišja polletna rast od časov pred krizo nepremičninskega trga leta 2008, ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs). Na rekordno rast cen stanovanjskih nepremičnin v prvem polletju je vplivala predvsem rekordna rast cen stanovanj v večstanovanjskih stavbah v največjih mestih, z izjemo Ljubljane. Cene stanovanj na Obali oz. v Kopru, Kranju, Celju in Mariboru so poskočile za od 10 do 12 odstotkov, je v v sredo objavljenem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2021 zapisal Gurs.
