V zrelih demokracijah je takšna sprememba zakona predmet koalicijske pogodbe in usklajevanj, je za Novice Svet24 poudaril predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko.
Po njegovih navedbah se je sindikat s predstavniki ministrstva na temo sprememb zakona o organiziranosti in delu policije sestal dvakrat, a usklajevanj ni bilo. Za oba sindikata sta najbolj sporna člena 49.a in 49.b, o pridobitvi in prenehanju položaja. »Vlada je dobesedno ukradla oba člena iz neizdelanega predloga pogajalske skupine,« je opozoril Cvetko. Sporni določbi po njegovem prepričanju omogočata kadrovske čistke oziroma na široko odpirata vrata posegom politike in drugih interesnih skupin v ustroj policije.
Do konca meseca bosta tako oba policijska sindikata, Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije, vložila ustavno presojo in predlagala tudi začasno zadržanje.
Odgovornost parlamenta in ministra
»Odgovornost za spremembe zakona o organiziranosti in delu policije bosta morala prevzeti državni zbor in minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je pripravil predlog novele zakona, ki ni bila podvržena usklajevanju s socialnimi partnerji,« je prepričan Cvetko.
Novelo zakona o organiziranosti in delu policije je 20. oktobra na glasovanju v državnem zboru podprlo 45 poslancev, 40 jih je glasovalo proti. Kateri poslanci so manjšinski vladni koaliciji, ki ima v državnem zboru skupno 38 poslancev, omogočili sprejem novele?
Poleg koalicijskih poslancev so sprejem podprli celotna poslanska skupina SNS (Zmago Jelinčič, Jani Ivanuša in Dušan Šiško), ki je sicer z vlado podpisala sporazum o sodelovanju, trije poslanci opozicijske poslanske skupine Desus (Ivan Hršak, Robert Polnar in Branko Simonovič) ter oba predstavnika narodnih manjšin (Felice Žiža in Ferenc Horvath).
Poslanci koalicijskih SDS, NSi in SMC do zdaj odgovornosti niso prevzemali, enako velja za poslance SNS in Desusa. Pred kratkim je glasovanje v nasprotju s stališči povzročilo oster spor med poslanci Desusa in vodstvom stranke; to je poslancem očitalo, da ne sledijo stališčem stranke, medtem ko so poslanci odgovarjali, da v skladu z ustavo glasujejo po svoji vesti.
A v primeru Desusovih poslancev ne gre za glasovanje po svoji vesti, saj je njihova vest odvisna predvsem od stališča koalicije oziroma navodil predsednika vlade Janeza Janše. To je bilo najbolj razvidno iz obravnave novele zakona o nalezljivih boleznih, ki bi uzakonila še več nadzora in omejitev.
V začetku julija je državni zbor kljub opozorilom parlamentarne zakonodajne službe o spornosti nekaterih določb novelo zakona o nalezljivih boleznih sprejel. Podprli so jo vsi trije poslanci SNS in dva poslanca Desusa, Ivan Hršak in Robert Polnar, medtem ko Franc Jurša in Branko Simonovič nista bila prisotna na glasovanju. Državni svet je po sprejemu zakona izglasoval veto, ker pa koalicija ni imela zagotovljenih 46 glasov, kolikor jih potrebuje za preglasovanje veta, je glasovala proti lastnemu zakonu. Čeprav so omenjeni opozicijski poslanci na prvem glasovanju novelo podprli, so na drugem glasovanju po svoji vesti prav tako glasovali proti.
Koalicija je pojasnila, da bo jeseni pripravila spremenjen predlog. Zima je pred vrati, nov predlog novele zakona o nalezljivih boleznih pa še ni bil vložen v parlamentarno obravnavo.
Podprli neustavno določbo
Poslanci Desusa in SNS so prav tako oktobra lani podprli peti protikoronski zakon. Ustavno sodišče je kasneje ugotovilo, da so določbe zakona, ki se nanašajo na šolo na daljavo, neustavne, zato jih je razveljavilo. Odgovornosti za sprejem neustavne določbe ni sprejela niti vlada, prav tako ne koalicijski poslanci, kaj šele opozicijski, ki so predlog podprli.
