Novice Svet24

Zajem zaslonske slike

Vlada Janeza Janše je namreč na četrtkovi seji sprejela razpis za podelitev koncesij za izvajanje visokošolskih študijskih programov prve in druge stopnje za študijsko leto 2022 in 2023, okvirno težak kar 1.762.411,30 evra, o čemer je prvi poročal časnik Večer.

Poslanec poslanske skupine Socialnih demokratov Marko Koprivc meni, da gre za »izredno sporno in problematično odločitev z upravičenim sumom na korupcijo,« zato je na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) naslovil zahteveh za obravnavo koruptivnega ravnanja. Kot je zatrdil v zahtevku, vse kaže na to, da bi lahko šlo za sum koruptivnega ravnanja po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije tako Janševe vlade kot odgovorne ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec, »saj so jasni znaki, da gre pri tej zadevi za politično motivirano, nestrokovno, netransparentno in partikularno odločitev, ki je namenjena pridobitvi koristi točno določenih političnih prijateljev strank aktualne vlade.« Razpis je po njegovem mnenju tudi v nasprotju z revizijsko odločitvijo računskega sodišča. KPK je pozval pozval, da zadevo razišče.

Ugotovitve računskega sodišča

Kot je Koprivc opozoril v obrazložitvi, je računsko sodišče v revizijskem poročilu že leta 2016 ugotovilo, da je podeljevanje koncesij v visokem šolstvu neučinkovito, zlasti zaradi nejasnih, nenatančnih, nerazumljivih in nelogičnih pravnih podlag. Resorno ministrstvo je takrat za rešitev tega vprašanja ustanovilo strokovno skupino, a visokošolska zakonodaja še naprej ostaja nespremenjena, z njo pa tudi vsi navedeni pomisleki. Kot je poudaril Koprivc, se je ministrstvo pod vodstvom Kustečeve, namesto da bi »prednostno pristopilo k planiranim aktivnostim za pripravo natančnih meril in kriterijev za izbiro in ohranitev (prekinitev) že podeljenih koncesij,« odločilo za razpis novih spornih koncesij, in sicer po še vedno veljavni ureditvi.

Koprivc je še navedel, da se »pojavljajo upravičena vprašanja, na podlagi kakšnih argumentov in analiz (če sploh?) ter kaj so bile strokovne podlage in merila za le-te je resorno ministrstvo sploh prišlo do nabora študijskih programov in števila razpisanih vpisnih mest za posamezne razpisane koncesije.« Po njegovem mnenju se poraja utemeljen sum, da so predlagane rešitve posledica »zadovoljevanja parcialnih interesov izkih interesnih skupin, povezanih s trenutnim vodstvom ministrstva oziroma vodilno koalicijsko stranko, kot tudi posledica številnih (neprijavljenih?) lobističnih stikov z vodstvom ministrstva.«

Rešilni jopič?

Poslanec je še opozoril, da gre za »že viden sporni (in tudi že v preteklosti dokazano nezakonit) način podeljevanja koncesij v visokem šolstvu znanim političnim sopotnikom aktualnega predsednika vlade Janeza Janše.« V oči bode tudi dejstvo, da je vlada razpis obravnavala le dan pred interpelacijo ministrice Kustečeve. Koprivc se sprašuje, če ne gre morda za kupovanje podpore v stranki SDS na današnji interpelaciji.

Fakultete, ki bi se lahko veselile koncesij, so po mnenju Koprivca, ki se pri tem opira na poročanje časnika Večer, fakulteta za medije pod vodstvom Boruta Rončevića, Janševega zvestega spremljevalca v obeh preteklih vladah, ter na področju zdravstvene nege Alma Mater Europaea Ludvika Toplaka (SLS).

Kaj je na voljo v razpisu?

Razpis je med drugim usmerjen predvsem v študije socialne gerontologije, zdravstvene nege ter medijev in novinarstva. Kot so namreč zapisali po poročanju STA, z razpisom omogočajo eno koncesijo za izvajanje študijskega programa prve stopnje na področju socialne gerontologije za do največ 30 mest. Za študije na prvi stopnji razpis ponuja še tri koncesije za izvajanje študijskega programa na področju zdravstvene nege za do največ 90 razpisanih mest.

Ena koncesija pa bo na voljo za izvajanje študijskega programa na področju medijev in novinarstva, in sicer do največ 40 razpisanih mest. Po ena koncesija je namenjena izvajanju študijskega programa na področju bionike (do največ 20 razpisanih mest), sodobnega proizvodnega inženirstva (do največ 15 mest), digitalnih umetnosti in praks (do največ 20 mest), upravljanja z okoljem (do največ 20 mest) ter managementa transportne logistike (do največ 20 mest).

Za študijske programe na drugi stopnji bodo na voljo po ena koncesija za področja varstva okolja in ekotehnologij (do največ 10 mest), medijev in novinarstva (do največ 40 mest), menedžmenta pametnih mest (do največ 10 mest) in tehnologij polimerov (do največ 25 razpisanih mest).