DZ je opravil drugo branje predloga novega gradbenega zakona, ki med drugim prinaša novosti glede postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Predlagani zakon uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja, je ocenil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.
Tako kot predlog zakona o urejanju prostora tudi predlog zakon o gradbeništvu po strukturi sledi veljavnemu zakonu, je poslancem pojasnil Vizjak.
Predlog gradbenega zakona med drugim prinaša novosti glede postopka izdaje gradbenega dovoljenja, kot so možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni v določenih primerih, združitev lokacijske informacije in potrdila o namenski rabi v enem dokumentu, ki ga bo izdajala občina, in možnost gradnje objektov, ki nimajo vpliva na okolje, že po dokončnem gradbenem dovoljenju in ne šele po njegovi pravnomočnosti.
Po predlogu se bo nekaj novosti uveljavilo z zamikom, med drugim glede plačila komunalnega prispevka, ki ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se ga bo odmerilo pred začetkom gradnje.
S predlogom zakona se vzpostavlja tudi dodatna pravna podlaga za poslovanje in vodenje postopkov v elektronski obliki e-graditev, je pojasnil Vizjak.
Bojan Podkrajšek (SDS) je trdno prepričan, da gre za strokoven zakon. "Ta zakon se spreminja zato, ker je bilo v prejšnjem sprejetju tega zakona veliko napak, predvsem pa so takrat in tudi danes zavladala strokovna čustva arhitektov in inženirjev," je dejal.
Andrej Rajh (SAB) je ocenil kot zelo dobro, da zakon ureja enakopravnost vseh strok.
Edvard Paulič (LMŠ) pa je v razpravi opozoril, da je zadnje dni v medijih mogoče zaslediti "neka nova čudna naključja, ki kažejo na to, da je sprejem gradbenega zakona vsaj potencialno obremenjen s korupcijskimi tveganji".
Tudi več drugih opozicijskih poslancev je opozorilo na poročanje medijev, da naj bi zakon pisala odvetniška družba Neffat. Ta sicer v črnograditeljski zgodbi zastopa poslanca DeSUS Branka Simonoviča, je minuli teden poročal portal 24ur.
Poslanca Dejan Židan (SD) in Violeta Tomić (Levica) sta zakon označila za kompromitiran. Po besedah Židana bi moral iti ta zakon v ponovno preverjanje. Vizjak je v odzivu sicer zanikal kakršnakoli koruptivna dejanja.
Del opozicije je med drugim vložili dopolnilo k 5. členu, ki govori o plačilu komunalnega prispevka. Kot je pojasnil Paulič, bi bil po novem predlogu plačilo komunalnega prispevka pogoj za prijavo začetka gradnje objekta, tik preden bo investitor začel s svojo investicijo.
V osnovi je ta predlog po oceni Pauliča v redu, a tako kot je zapisan danes, odpira večjo možnost izigravanja zakonodaje, je opozoril. S podanim dopolnilom bi to anomalijo odpravili. Da je dopolnilo na mestu, se strinjajo tudi v poslanski skupini SAB, je pojasnil poslanec Vojko Starovič.
Vizjak je izpostavil, da plačilo komunalnega prispevka ne zapade. Kot je zagotovil, ni luknje, kjer bi se nekdo lahko legalno izognil plačilu prispevka.
Glede varovalk za neplačilo prispevka je bil skeptičen poslanec Dušan Verbič (SMC). Kot je opozoril, že zdaj prihaja do zlorab, kljub temu, da tudi današnja zakonodaja zavezuje plačilo komunalnega prispevka.
LMŠ, SD, SAB, Levica in NeP so vložile tudi amandma k 10. členu zakona. Kot je pojasnila Tomićeva, je amandma neke vrste uskladitev z določbami zakona o izničevanju možnosti invalidov in odpravlja diskriminacijo, zato predlagajo, da bi lahko gradbeni inšpektorji opravljali tudi nadzor nad izpolnjevanjem zahtev za odpravo in gradnjo tehničnih ovir.
Minister je pojasnil, da amandma ocenjujejo kot nepotreben, ker je gradbena inšpekcija že zdaj pristojna za to področje in se že več let odziva na prijave in izvaja usmerjene akcije.
Franc Trček (SD) je opozoril, da se brez uskladitve zakona o pravnih taksah te za pritožbe zvišujejo od 11 do 55-krat. Z amandmajem pa bi, kot je dejal, to uredili na način, "kakor je to organizirano v nekih normalnih družbah".
Vizjak je v odzivu dejal, da želijo s spreminjanjem taks preprečit zlorabo inštituta pritožbe. V kolikor je pa pritožba upravičena in tožba dobljena, je vlagatelju, tudi nevladni organizaciji, taksa povrnjena, je še povedal.
Glasovanje o predlogu novega gradbenega zakona je predvideno za danes, tako kot tudi o zakonu o urejanju prostora.
V zameno za obrambo
Kot poroča Necenzurirano.si, bo Simonoviču z novim zakonom po več letih le uspelo dokončno legalizirati črno gradnjo v Semedeli pri Kopru. Simonovič je namreč predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu hrbet obrnil takoj po tem, ko mu je šlo ministrstvo za okolje na roko s popravki enega od zanj ključnih členov. S tem mu je šlo na roko, kar bo »plačal« z glasom pri obrambi vlade pred konstruktivno nezaupnico, ki so jo lani jeseni vložile stranke Koalicije ustavnega loka (KUL). Takrat so za mandatarja predlagale Erjavca, ki je po razkolu z lastnimi poslanci v državnem zboru februarja letos dobil le 41 glasov. V tem sporu, ki je onemogočil oblikovanje nove vlade, je imel ključno vlogo prav Simonovič.
Za kakšno črno gradnjo gre? Gre za prvotno kmečko lopo, ki jo je Simonovič sproti in brez dovoljenj dograjeval. Kot je septembra lani razkrila RTV Slovenija, je objekt uporabljal tudi za bivanje, česar ne bi smel, zato ga je želel legalizirati. Ker mu to na koprski upravni enoti ni uspelo, mu je rešilno bilko ponudilo Vizjakovo ministrstvo.
