V luči današnjega začetka obveznega samotestiranja v šolah za vse učence in dijake, ki mu goreče nasprotujejo nekateri, kot se je sicer izkazalo danes, na srečo maloštevilni starši, se velja ozreti tudi na statistične podatke o virih in lokacijah okužb ter tem, kje glede na epidemiološke poizvedbe prihaja do največjega števila visokorizičnih stikov.
Da podatki kažejo, da so vzgojno-izobraževalni zavodi »najpogostejša lokacija stika z visokorizično osebo,« so denimo na Twitterju poudarili odgovorni pri Sledilniku za covid-19. Kot je razvidno s preglednice Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), se je s koncem avgusta, ko se končuje dopustniško obdobje, in zlasti septembra, ko so se znova odprle šole, delež visokorizičnih stikov, ki je bil pred tem najvišji v skupnih gospodinjstvih, močno prevesil v korist vzgojno-izobraževalnih zavodov. V naslednjih tednih se je ta delež le še stopnjeval, in sicer vse do krompirjevih počitnic.
Temu razmeroma vestno sledijo tudi podatki o virih in lokacijah potrjenih okužb, ki so seveda plod anketnega poizvedovanja epidemiologov, ljudje pa pri odgovorih niso nujno iskreni. Podatki kažejo, da se največ okužb zgodi v krogu družine oziroma v skupnih gospodinjstvih, na drugem mestu je rubrika »neznano,« ko vira okužbe iz različnih razlogov ni bilo mogoče določiti, sledijo pa delovno mesto in vzgojno-izobraževalni zavodi, kjer je delež predvidoma nižji že zaradi samega dejstva, da otroci zbolevajo redkeje in posledično redkeje pristanejo na testu. Enako na drugi strani ne velja za njihove starše, ko je virus enkrat v hiši.
