Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je osrednja nacionalna ustanova, katere glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva Republike Slovenije. Kot ključna zdravstvena inštitucija v državi me je zdaj dokončno razočarala. Več kot očitno je namreč, da ni kos zdravstveni krizi. Želim si, da bi to dejstvo končno sprejela in nekaj ukrenila. Želim si, da bi za trenutne razmere sprejela odgovornost in z njo njen direktor, Milan Krek.
V enem od njegovih zadnjih intervjujev me je Krek sicer pretresel, ganil. Pri vprašanju, kako pritiske, ki mu jih prinaša ta funkcija, prestajajo on in njegova družina, se je zlomil in zajokal. Začutila sem sočutje. Kar doživlja, je nesprejemljivo. Je žrtev nasilja, do katerega bi kot družba morali razviti ničelno toleranco. Seveda si NIJZ in on kot njen direktor zaslužijo kritiko, vendar ne na tak način.
Nazaj k omenjenemu intervjuju. V njem je kot sogovornik sodeloval Krekov kolega, mikrobiolog Gorazd Pretnar. Ugotavljal je, da je ena od prejšnjih direktoric NIJZ popolnoma »zavozila« sezono gripe, češ da je Slovenija v njenem času izgubila 160 življenj starejših zaradi te bolezni, medtem ko so ostale sezone terjale okoli 50 smrti seniorjev. »Sedela je križem rok,« je Pirnatovi očital mikrobiolog.
Zdi se mi, da mu je Krek v tem pritrdil, namreč odkimal ali popravil ga prav gotovo ni. Torej sklepam, da se je z izrečenim strinjal. To mi med drugim da vedeti, da se oba zavedata funkcije in odgovornosti inštitucije. Iz tega sem razbrala še, da jima je zelo mar za zdravje ljudi in znata naprtiti odgovornost za neki izid. Njuna razsodnost torej ni zamegljena – vse jima je jasno. A ta občutek jima v zvezi s covidom-19 v Sloveniji ne deluje. Ne eden ne drugi ta hip, ne kdaj prej, ne zganjata nobenega vika in krika, kot sta ga za Pirnatovo. Pretnar zmore očitati Pirnatovi, Kreku kot šefu NIJZ za soodgovornost za katastrofalne epidemiološke razmere v državi pa ne.
Krek prsta proti sebi ne dvigne, ker meni, da dela dobro, ali pa ga ne sme dvigniti. Slednje lahko pomeni samo eno: je le lutka, ki ga vodi, in z njim cel inštitut, roka iz ozadja. Ta roka je ista roka, ki se je dotaknila Roberta Goloba z GEN-I, pri čemer je Golob o tem, da se je srečal z njo, spregovoril javno. In to tudi obsodil, izrazil zaskrbljenost, neodobravanje. Če je tako, gospoda Krek, spregovorite, kot je to storil Golob.
Če pa šef NIJZ meni, da on in »njegov« inštitut delajo dobro, je čas, da jim sporočim štiri najbolj groba dejstva tega časa: pet tisoč žrtev zaradi korone, nizka precepljenost prebivalstva, slabe statistike dnevno odkritih okužb in pa – po številu potrjenih primerov v enem tednu na milijon prebivalcev je Slovenija na prvem mestu na svetu, ne le v Evropi! Kdo je poleg upravljavke krize – vlade še odgovoren, da je, kot je? NIJZ. A te izjemne odgovornosti ne vlada ne inštitut ne priznavata. Do zdaj vsaj tega še nista pokazala. Še najraje jo prelagata na nas, državljane. Tega ne sprejmem.
Njihova naloga je, da ugotovijo, kaj naj država in njeni državljani počnejo, da covid-19 ne bo imel tako obsežnega vpliva, in na kakšen način pri ljudeh doseči, da se držijo pravil, ki pripomorejo k zamejevanju širjenja nevarnega virusa. Reči, da smo nepokorni in »vsak po svoje« in da se z nami ne da, je najlažje. Izziv pa je doseči, da vsak od nas, ki smo na različnih bregovih, doseže svojo mero odgovornosti in s tem prispeva k obvladovanju širjenja covida-19. Bom slikovita: NIJZ, pa naj to leti tudi na račun vlade, če vso odgovornost polagate v nas, potem vas tako ne potrebujemo in lahko v hipu razpustimo vaš inštitut in vlado.
Vlada in NIJZ, v resnici je zame kot državljanko huda žalitev, da od mene pričakujete, da se bom sprijaznila, da je to, kar vidimo, največ, kar lahko storite za Slovenijo med korono. To ne more biti dovolj!
polona.krusec@svet24.si
