Včerajšnji dan je zaznamovala novica, da je uslužbenka Specializiranega državnega tožilstva (SDT) osumljena, da je izdajala tajne podatke; sodelovala naj bi s tremi osebami z območja Ljubljane. Te naj bi podatke posredovale članom mednarodne kriminalne združbe, ki jih preiskuje kriminalistična policija.
Sumi, da so določeni člani imeli podatke o načrtovanih aktivnostih kriminalistične policije, so se pojavili med hišnimi preiskavami, ki so jih zoper omenjene člane opravili kriminalisti. Sumi so se potrdili julija. Uslužbenka, ki je imela dostop do dokumentov z najbolj občutljivimi in tajnimi podatki o aktualnih kriminalističnih preiskavah oziroma predkazenskih postopkih, je fotografirala njihovo vsebino in fotografije posredovala osebam, ki do teh podatkov niso bile upravičene.
Do izdaje tajnih podatkov naj bi prišlo v štirih primerih, določenim osumljencem v omenjeni kriminalistični preiskavi pa je uspelo zapustiti območje Ljubljane, preden bi jih lahko prijeli.
Osumljenka je bila na SDT zaposlena dobrih pet let, njeno zadnje preverjanje pa je bilo izvedeno pred tremi leti. Šla naj bi skozi vse potrebne korake preverjanja; deležna je bila vseh ustreznih usposabljanj. Kot je včeraj poudarila vodja SDT Darja Šlibar, takšnih primerov ni mogoče preprečiti, čeprav imajo vzpostavljene varnostne in nadzorne mehanizme in izvajajo ustrezna varnostna preverjanja zaposlenih, ki rokujejo s tajnimi mehanizmi.
Plod dobrega sodelovanja
In če se je komu včeraj porajalo vprašanje, ali so slovenski preiskovalci v tem primeru imeli zunanjo pomoč, je vse dvome razblinil Aleš Hojs, minister za notranje zadeve. Tvitnil je namreč, da »je očitno, da je le to plod dobrega sodelovanja policije in tožilke«. A vse le ni tako rožnato. »Še osebe (vire) znotraj policije, ki POP TV obveščajo o hišnih preiskavah in drugih odprtih zadevah je potrebno odkriti, pa bo preiskanost kriminalitete uspešnejša,« je še zapisal Hojs.
