Nezdružljivost poslanske in županske funkcije je državni zbor uzakonil predvsem zaradi navzkrižja interesov. To je bilo v javnosti še najbolj očitno zadnje leto pred vsakimi parlamentarnimi volitvami, ko so župani poslanci priskrbeli denimo polaganje novega asfalta in grajenje pločnikov na državnih cestah v občini in si tako kupovali politične točke.
Da je županski lobi močan oziroma imajo parlamentarne stranke, ki so močne na lokalni ravni, velik interes za ukinitev nezdružljivosti, dokazuje dejstvo, da je državni zbor potreboval kar 17 let, da je nezdružljivost poslanske in županske funkcijeuzakonil. O tem je namreč prvič odločal leta 1993, predlog pa je bil sprejet šele v sedmem poskusu, leta 2011. Zanj je glasovalo 48, nasprotovalo mu je 36 poslancev.
Za uzakonitev nezdružljivosti je glasovala večina poslancev SD, Zaresa, LDS, SNS, Desusa, nepovezani poslanci ter poslanca narodnih skupnosti, proti pa so glasovali poslanci SDS in SLS. Uspeh predloga je bil še toliko večji ob dejstvu, da je bilo takrat v 90-članskem državnem zboru 16 poslancev županov, le trije (Bojan Kontič – SD ter Borut Sajovic in Miran Jerič – oba LDS) so glasovali za spremembe zakona o poslancih. Proti nezdružljivosti je glasoval tudi aktualni vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.
Manj kot šest mesecev pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami želi SLS povečati možnosti za uspeh na volitvah. Prek državnega svetnika Marjana Maučeca namreč predlaga, da bi lahko župani znova sedeli na dveh stolčkih.
V predlogu o možnosti združitve poslanske in županske funkcije je Maučec zapisal, da je bila leta 2011 »kot razlog za uveljavitev nezdružljivosti poslanske in županske funkcije večkrat v ospredje postavljena delitev oblasti«. Po mnenju predlagatelja nezdružljivost nima ne ustavne ne zakonske podlage.
Ustavno sodišče je že konec leta 2011 zavrglo pobudo za oceno ustavnosti nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, ker so bili očitki predlagateljev neutemeljeni. »Ne gre torej za zakonsko omejevanje dostopa do voljenih funkcij, temveč samo za prepoved kopičenja funkcij, so še zapisali ustavni sodniki. Ob tem so ocenili tudi razloge za uveljavitev nezdružljivosti, kot so preprečitev konflikta interesov, načelo predstavniške demokracije in praktični razlogi, ter ugotovili, da tem razlogom ni mogoče odrekati razumnosti,« je konec leta 2011 poročala Slovenska tiskovna agencija.
Opozicija proti
Državni svet bo o predlogu Maučeca odločal na današnji seji, in če ga bo sprejel, bo o spremembi zakona o poslancih odločal državni zbor. Parlamentarne poslanske skupine smo povprašali, ali podpirajo odpravo nezdružljivosti.
LMŠ, SD, Levica, SAB, Nepovezani poslanci in SNS, ki imajo skupno 45 glasov, podpirajo obstoječo ureditev.
Večina opozicije ocenjuje, da ni mogoče kakovostno opravljati obeh funkcij. »V prejšnji ureditvi je bila velika večina v neenakopravnem položaju, saj so bili določeni župani/poslanci privilegirani ob uveljavljanju parcialnih lokalnih interesov,« so poudarili v največji opozicijski stranki.
Socialni demokrati menijo, da bi bila morebitna ponovna združljivost poslanske in županske funkcije slaba popotnica ob že tako omajanem zaupanju v politiko. »Takšna ureditev poraja tudi veliko dvomov vsebinske in organizacije narave, med drugim o privilegiranosti določenih občin, iz katerih prihajajo poslanci, ki so hkrati župani, ter s tem veliki centralizaciji moči po posamičnih območjih,« so sporočili.
Po oceni Mateja T. Vatovca, vodje poslanske skupine Levica, je bila uvedba nezdružljivosti funkcij pomemben korak k ločitvi oblasti. »Predvsem pa k preprečevanju udejanjanja logike lokalnih interesov na državni ravni. Interesi lokalnih skupnosti so ustavno določeni v obličnosti državnega sveta,« je dodal Vatovec.
V SAB prav tako pravijo, da nezdružljivost preprečuje konflikt interesov in »vsaj v grobem ločuje državno in lokalno raven oblasti«.
»Pobuda državnega svetnika je zrastla na zelniku Marjana Podobnika, ki ve, da je to mogoče, a malo verjetno, edina možnost, da pride v parlament, in skrajno neumna,« pa je dejal predsednik SNS in vodja poslanske skupine Zmago Jelinčič.
»Če se zgledujemo po nekaterih sosednjih državah, so funkcije na državni in lokalni ravni marsikje združljive. Morda bi pa prav župani lahko v razgreto politično ozračje na državni ravni vnesli nekaj umirjenosti in povezovalnosti lokalnega okolja,« so sporočili iz SMC, ki se do Maučečevega predloga za zdaj še ne opredeljujejo.
V Desusu se o tem še niso pogovarjali, preostale poslanske skupine pa niso odgovorile na naša vprašanja.
Maučec tesno povezan s Kanglerjem
Državni svetnik Marjan Maučec je sicer tesno povezan tudi z nekdanjim članom SLS Francem Kanglerjem, ki je po izključitvi iz stranke ustanovil Novo Ljudsko stranko (leta 2016). Njegova pobuda za ukinitev nezdružljivosti funkcij je namreč vsebinsko enaka pobudi, ki jo je Kangler lani predlagal še kot državni svetnik. Kanglerjevo pobudo je pristojna komisija državnega zbora sprejela, a so nato v državnem svetu ugotovili, da morajo za sprejem zakonodajne iniciative postopek izpeljati od začetka. Kangler je prevzel funkcijo državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, ki ga obvladuje SDS, Maučec pa je vložil novo pobudo.
Marjan Maučec je bil leta 2019 tudi pobudnik uvedbe parlamentarne preiskave o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri kazenskem pregonu Franca Kanglerja. Državni svet je pobudo sprejel. Parlamentarna pravno-zakonodajna služba je sicer opozorila glede zakonitosti in ustavnosti takšne preiskave, a državni zbor ni imel druge možnosti, kot da v skladu z zakonom komisijo ustanovi.
Opozicijske stranke v komisiji, ki jo sestavljajo štirje poslanci SDS in poslanka NSi, ne sodelujejo. Ustavno sodišče pa je odločilo, da je večji del preiskave, ki se dotika dela tožilcev in sodnikov, neustaven.
Pravnomočno obsojen zaradi podkupovanja
Maučec je bil sicer leta 2014 zaradi goljufije, oškodovanja upnikov in ponareditve pogojno obsojen na leto in štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodišče je ugotovilo, da kot samostojni podjetnik prilivov ni nakazoval na račun podjetja, ki je bil blokiran zaradi neplačanih terjatev, ampak na drug račun.
Murskosoboško sodišče je še ugotovilo, da je Maučec pred županskimi volitvami leta 2006 ponujal denar za glasove, občinsko svetnico pa podkupil s 100 evri, da se ne bi udeležila seje občinskega sveta.
Leta 2016 so kriminalisti proti njemu vložili še ovadbo zaradi poslovne goljufije.
