Na kateri fakulteti se izobražuje, ni napisala, saj je ocenila, da bi to lahko povzročilo več škode kot koristi. Moti jo, da medtem ko so nekatere druge fakultete izobraževanje prilagodile zahtevnim razmeram, njena tega (še) ni storila. To je po njenem mnenju še posebno skrb vzbujajoče zato, ker precej študentov, tudi ona, ta hip pomaga pri delu v domovih za starejše ter v bolnišnicah na različnih oddelkih. V obeh okoljih namreč hudo primanjkuje zdravstvenega osebja.
Če se torej zbirajo v tako velikem številu, je glede na količino virusa med populacijo velika verjetnost, da se ta prenaša tudi med njimi, in lahko ga vnesejo tja, kjer delajo, oziroma obratno. V spletnem zapisu, ki je požel veliko pozornosti, je povedala, da sedi v predavalnici, kjer si prostor deli še s 70 ljudmi, vsak prihaja iz svojega kliničnega okolja, iz sivih, rdečih con. Sprašuje se, kako je mogoče, da zdravstvena fakulteta ne razume tveganja.
Malo v živo, malo na daljavo
V Sloveniji osem fakultet izvaja študijski program zdravstvena nega. Ob pregledu njihovih spletnih strani opazimo, da je večina predavanja že organizirala na daljavo, pa čeprav vlada tega ne določa; trenutno veljavni odlok pravi, da lahko potekajo predavanja v živo, in sicer na podlagi izpolnjevanja pogoja PCT (prebolevniki, cepljeni, testirani). Tako se je na primer odločila Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani. Na začetku meseca je izdala obvestilo, da bodo zaradi poslabšanja epidemioloških razmer upoštevali kombinirani način izvedbe, »saj le tako lahko zagotovimo sledljivost visokorizičnih kontaktov in manjše tveganje širitve okužbe med študenti, ki odhajajo v klinična okolja«, lahko preberemo na spletni strani. Predavanja, seminarji in seminarske vaje tako zdaj potekajo na daljavo, le laboratorijske in klinične vaje v predavalnicah.
Tudi s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin sporočajo, da so pri odločanju o izvajanju študijskega procesa v zimskem semestru upoštevali vse usmeritve in navodila pristojnih organov, prostorske zmožnosti in s tem povezane možnosti zagotavljanja varnega okolja za študente, visokošolske učitelje, sodelavce in preostale zaposlene, pa tudi podatke o precepljenosti študentov. »Posledično smo se, ob zavedanju pomena izvajanja študijskega procesa v živo, odločili za kombinirano izvedbo študijskega procesa, in sicer tako, da se seminarji in kabinetne vaje, kjer so skupine študentov manjše, izvajajo na lokaciji, ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ in doslednem preverjanju pogoja PCT, predavanja pa v celoti prek spleta,« so pojasnili.
Varnost na prvem mestu
Alma Mater Europaea – ECM, kjer izvajajo visokošolski študij zdravstvenih programov, prav tako ne vztrajajo pri prisotnosti študentov v predavalnici. Vzpostavili so vzporedni sistem izobraževanja prek spleta. Zaradi pozivov šolskih oblasti so sicer 1. oktobra odprli predavalnice na vseh študijskih programih, vendar so tako kot pretekla leta vzporedno izvajali spletno izobraževanje in tako vsem študentom omogočili enakovredno sodelovanje od doma oziroma na daljavo. To pomeni, da so imeli na izbiro slediti predavanjem v živo na lokacijah ali prek spleta. »Tudi del pedagoškega procesa, ki se mora pri zdravstvenih programih izvajati v živo (na primer klinične vaje), smo omejili na minimum in po najstrožjih standardih,« so sporočili.
Ta teden so sicer zaradi poslabšanja epidemioloških razmer sprejeli sklep, da z današnjim dnem vsa teoretična predavanja in vsebine izvajajo izključno prek spleta, po vnaprej določenem urniku. Klinično usposabljanje so omejili na minimum. Povedali so nam še, da so zelo ponosni na svoje študente, mentorje in učitelje, ki se v tem času srčno odzivajo na klic zdravstvenih ustanov po pomoči, kot delavci, mentorji ali prostovoljci.
Še vedno v predavalnicah
Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem ima predavanja še vedno v živo, nam je povedal dekan Nejc Šarabon. »Nadomeščanja fizične z drugimi oblikami izvedbe smo se upravičeni posluževati le v primerih okužbe bodisi izvajalca bodisi skupine študentov. Samovoljna odločitev, da bi iz drugih razlogov prešli na izvajanje študijskega procesa na daljavo, bi pomenila zniževanje kakovosti izobraževanja, kršenje usmeritev nam nadrejenih instanc ter neskladnost izvajanja s pridobljenimi akreditacijami,« je pojasnil.
Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu je enako. Pri organizaciji pedagoškega procesa ravnajo v skladu z veljavnimi predpisi. »Zavedamo se resnosti trenutne epidemiološke situacije, zato dosledno preverjamo izpolnjevanje pogoja PCT in študente redno opozarjamo na nujnost natančnega izvajanja preventivnih ukrepov. V primeru večjega števila okužb bomo temu prilagodili izvedbo pedagoškega procesa,« so povedali in poudarili, da želijo zagotoviti optimalne pogoje za pridobivanje kompetenc, predpisanih s študijskim programom, ki študente usposablja za izbrani poklic.
Tudi Visoka zdravstvena šola v Celju je poudarila, da študijski proces izvajajo po navodilih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in ob upoštevanju veljavnih vladnih odlokov. »Komunikacija vodstva šole s študenti je redna in vzajemna, pri čemer se poskušamo čim bolj prilagajati potrebam študentov ter se odzivati na potrebe kliničnega okolja z nudenjem pomoči pri reševanju zahtevne covidske situacije,« je sporočil dekan, izr. prof. dr. Gorazd Voga.
Tudi preostale fakultete, ki izvajajo omenjeni program, smo zaprosili za informacije, kako pri njih potekajo predavanja, vendar se nam do zaključka včerajšnje redakcije vse niso uspele odzvati. Na podlagi odgovorov, ki smo jih prejeli, pa je jasno, da nekatere še vztrajajo pri izobraževanju v živo.
Naj izkoristijo avtonomijo
Zdravstvena strokovnjakinja Brigita Skela Savič dejstvo, da so nekatere predavalnice fakultet s programi zdravstvene nege kljub trenutnim razmeram polne, komentira, da se ji to zdi neodgovorno. »Ampak naj pri tem opozorim, da so pogosto problem navodila, ki jih država nalaga izvajalcem izobraževanja. Nemalokrat so nejasna, nedorečena. In potem se morajo odgovorni, torej dekani, če govorimo o visokošolskem izobraževanju, znajti po svoje.«
Razume, da se v osnovnem in srednjem šolstvu mora vztrajati pri pouku v živo, »toda v študentskem prostoru ne bi smeli imeti težav pri prilagajanju izobraževalnega procesa, še posebno ker študenti na fakultetah zdravstvenih smeri prihajajo v stik z ranljivo populacijo, mnogi delajo v zdravstvu ali negi. Fakultete imajo avtonomijo, da se kljub odloku, ki še dopušča predavanja v živo, odločijo prilagoditi študijski proces. Ne nazadnje imajo fakultete zdravstvenih smeri v svojih vrstah veliko strokovnjakov s tega področja in lahko na tej podlagi sprejemajo razumne ter varne odločitve za svoje študente, ki so v stiku s populacijo v kliničnih okoljih,« je povedala.
