Na specializiranem državnem tožilstvu so nam potrdili, da preiskujejo sume kaznivih dejanj, povezane s sumi nedovoljenega cepljenja oseb, mlajših od 18 let.
Gre za skoraj 200 primerov mladoletnikov, ki so prejeli odmerke cepiva proizvajalcev Janssen in AstraZeneca, čeprav to evropski regulator (EMA) izrecno prepoveduje, saj sta registrirani le za uporabo pri odraslih osebah. Kako je mogoče, da so v Sloveniji z njima cepili tudi osebe, mlajše od 18 let, še vedno ni jasno. Ko smo konec septembra razkrili te primere, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) »dopustili možnost administrativne napake pri vnosu v bazo cepljenja«.
Toda v njihovih bazah podatkov je še vedno navedeno, da je odmerek cepiva Janssen prejelo 158 mladoletnih oseb, še dodatnih 40 pa cepivo AstraZeneca. Skupaj torej 198. Še pred dobrim mesecem so sicer na spletni strani NIJZ navajali, da je zgolj cepivo Janssen prejelo 216 oseb. Ni znano, zakaj so sezname »očistili«. Četudi je šlo za napako, to pomeni, da je do nje prišlo le pri vnosih podatkov 58 mladoletnikov, vsi ostali pa so cepivo prejeli.
Kdaj je bil cepljen zadnji mladoletnik?
Odgovore na ta vprašanja bo verjetno dala preiskava, ki jo bo usmerjalo specializirano državno tožilstvo. Tam so nam v petek potrdili, da se »zadeva nahaja v fazi predkazenskega postopka«, a zaradi interesov postopka in varstva osebnih podatkov več informacij ne morejo posredovati. Po naših informacijah so na tožilstvu do zdaj prejeli več prijav sumov storitve kaznivih dejanj pri cepljenju.
Preiskava bo verjetno ugotavljala, ali so vsa cepilna mesta prejela ustrezna navodila NIJZ. Prav tako bo pokazala, ali je šlo pri delu zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja morda za malomarnost ali kazniva dejanja, povezana s korupcijo. Ena ključnih prednosti cepiva Janssen je namreč, da zadostuje le en odmerek, ustrezna zaščita pa se vzpostavi 14 dni po cepljenju, torej prej kot pri Pfizerju in Moderni. Prav zato je postalo cepivo Janssen zelo zaželeno konec poletja, ko je postalo jasno, da bo vlada zaostrila pogoje prebolelosti, cepljenja in testiranja (PCT).
Večina mladoletnih je bila sicer cepljena poleti: trije maja, 24 junija, 55 julija, 26 avgusta in 50 septembra. Po podatkih NIJZ je bila zadnja mladoletna oseba s cepivom Janssen cepljena 12. oktobra, torej 14 dni po tem, ko je vlada zaradi smrti 20-letne Katje že močno omejila cepljenje s tem cepivom. Kako je to mogoče in ali gre za napako v podatkih, še preverjamo. V desetih mesecih je bilo sicer cepljenih 32.291 mladoletnikov, pri čemer jih je 29.236 že prejelo vse odmerke. Velika večina je prejela cepivo Pfizer.
Kaj je ugotovil zdravstveni inšpektorat
Sume nepravilnosti pri cepljenju že mesec dni preverjata tudi Zdravniška zbornica Slovenije, ki je z izrednim nadzorom začela na pobudo ministrstva za zdravje, in zdravstveni inšpektorat. Kot so pojasnili na zbornici, so NIJZ prosili za dopolnitev dokumentacije, postopki pred njihovimi organi pa še niso zaključeni.
»Inšpekcijski postopki so bili uvedeni tudi na podlagi suma, da se je izvajalo cepljenje mladoletnih z vektorskimi cepivi. V primerih, kjer bodo ugotovljene administrativne napake, bo izvajalcem cepljenja naložena odprava neskladnosti. V ostalih primerih, kjer bo ugotovljeno, da so bile mladoletne osebe dejansko cepljene z vektorskimi cepivi, pa bo podan odstop zdravniški zbornici,« so nam pojasnili na zdravstvenem inšpektoratu.
Pri tem na inšpektoratu preverjajo tudi, ali so zdravniki v skladu z zakonom o pacientovih pravicah mladoletnike pred cepljenjem proti covidu-19 na njim razumljiv način seznanili ne samo s prednostmi, ampak tudi s tveganji. Tako bi jim morali pojasniti, da pri cepivu Janssen v primerjavi s cepivi, ki delujejo na osnovi mRNA (Pfizer in Moderna), pri mlajših od 18 let še niso bile narejene klinične raziskave, zato ni povsem jasno, ali je cepivo varno in učinkovito tudi v tej starostni kategoriji.
Več držav je omejilo uporabo cepiva Janssen
Iz ameriškega podjetja Johnson & Johnson, ki proizvaja cepivo Janssen, so sicer letos poleti sporočili, da bodo jeseni začeli raziskave pri osebah, starih med 12 in 17 let. Kdaj predvidoma se bodo zaključile in kdaj bodo na voljo prvi relevantni rezultati, ni znano. Že zdaj pa je jasno, da pri cepljenju mlajših od 60 let s cepivom Janssen lahko pride do povečanega tveganja stranskih učinkov, ki lahko pripeljejo do smrti. Gre za izjemno redke primere, toda ob množični uporabi cepiva njihovo število ni nezanemarljivo.
Tako se pri cepljenju žensk, starih od 18 do 49 let, pojavlja povečano tveganje za »krvne strdke s sočasnim nizkim številom trombocitov«, kar lahko pripelje do smrti. To je Evropska agencija za zdravila (EMA) že aprila letos ugotovila na podlagi poročil iz ZDA in nekaterih drugih držav. Pozneje je med morebitnimi neželenimi učinki navedla tudi globoko vensko trombozo, ki se običajno začne z nastankom strdka v venah na nogah, rokah ali v dimljah, od koder potuje v pljuča in ustavlja dotok krvi.
Žensk v tej starostni skupini že od spomladi ne cepijo v ZDA in na Portugalskem, v Belgiji pa ne mlajših od 41 let. Na Danskem so cepivo Janssen že ob prvih opozorilih povsem opustili. V Sloveniji smo njegovo uporabo prepovedali, nato pa močno omejili šele po smrti 20-letne Katje, ki je umrla zaradi možganskih krvavitev in strdkov.
Primer, ki bi ga lahko preprečili
Pozneje smo mediji razkrili, da je šlo za primer, ki bi ga lahko preprečili. Ob strožjih pogojih PCT je namreč ministrstvo za zdravje cepljenje s cepivom Janssen še spodbujalo. Vlada je na njegovo pobudo sprejela odlok, po katerem je izpolnjevanje pogoja cepljenosti veljalo z dnem cepljenja s tem cepivom, in ne več po 14 dneh, kot je veljalo pred tem. To je pomenilo, da je oseba, ki se je cepila, takoj po prejetem odmerku izpolnjevala pogoj PCT. Že na poti iz cepilnega centra je lahko šla k frizerju, v gostinske obrate ali na prireditve, čeprav še vedno ni bila zaščitena proti okužbi. Po ugotovitvah stroke namreč to cepivo deluje šele 14 dni po cepljenju.
Pri tem ministrstvo, ki ga vodi Janez Poklukar, nikoli ni dobilo soglasja stroke za sprejem takšnega odloka. Nikoli ga nista predlagala vladna strokovna skupina za covid-19, ki jo vodi Mateja Logar, ali vladna posvetovalna skupina za cepljenje. Da odlok ni skladen s stroko, so ministra Poklukarja naknadno opozorili epidemiologi NIJZ, a se ga ni odločil spremeniti.
Takoj po smrti 20-letne Katje je vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović napovedala možnost, da »cepiva Janssen ne bomo več uporabljali, saj je mRNK-cepiv dovolj«. Še vedno pa je na voljo vsakomur, ki se bo pisno strinjal s tem, da se z njim cepi. Tudi tistim, ki bodo zgolj iskali bližnjico do pogoja PCT.
