Janša je v nagovoru voditeljem v Glasgowu, kot so sporočili iz njegovega kabineta, izpostavil nujnost ukrepanja za omejevanje segrevanja ozračja: "Skrajni čas je, da izoblikujemo stvarno pot do cilja 1,5 stopinje."
Slovenija si v vlogi predsedujoče države Svetu EU z evropskimi partnerji po Janševih besedah prizadeva v tej smeri, vendar pa EU z zgolj osmimi odstotki svetovnih izpustov CO2 tega problema ne more rešiti sama. "Zavezani smo k oblikovanju svoje ponudbe in pozivamo vse druge, da storijo enako. Vsak mora prevzeti svoj delež odgovornosti in tako zagotoviti, da bodo naša skupna prizadevanja učinkovita," je poudaril in dodal: "Naš cilj je do leta 2030 zmanjšati izpuste za 55 odstotkov in prizadevamo si za posodobitev naše podnebne in energetske zakonodaje." Ob tem je opozoril, da skupni ukrepi še zdaleč ne dosegajo ciljev, zastavljenih v Parizu. "Po ocenah ZN bo količina toplogrednih plinov do leta 2030 za 16 odstotkov večja, kot je bila leta 2010," je izpostavil.
Janša, kot je dejal, razume oklevanje. Zeleni prehod mora biti po njegovih besedah pozoren na svoje zunanje učinke. "Naša prizadevanja ne smejo ogroziti socialne kohezije in gospodarskega razvoja. Pravzaprav so nujen pogoj za uspešno zmanjšanje izpustov. Menim, da nam bodo tehnološke in politične inovacije omogočile, da najdemo nove poti za zagotavljanje vseh treh ciljev," je poudaril.
Ključna prvina pri doseganju zastavljenih ciljev je po Janševih besedah odmik od premoga in nafte kot vira energije. Jedrska energija kot prehodni vir bi lahko po njegovih besedah nadomestila premog in nafto. "Več naložb je treba usmeriti v nove tehnologije in za podporo inovacij, ki bi omogočile čistejšo, varnejšo in učinkovitejšo proizvodnjo energije, kot je energija, pridobljena iz vodika in s fuzijo. Vsekakor pa moramo čim prej predstaviti stvarne načrte ukrepanja na tem področju," je ocenil.
Ob tem je poudaril, da Slovenija ostaja trdno zavezana doseganju skupnih ciljev s stvarnim pristopom. "Sprejeli smo dolgoročno strategijo, ki določa cilj in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050," je dejal in izpostavil, da so odgovori na izzive podnebnih sprememb in prilagajanje nanje nujni. "Svoja gospodarstva in družbe moramo narediti bolj zelene in odpornejše. Prispevajmo po svojih najboljših močeh in poskrbimo, da bo ta vrh uspešen," je zaključil premier.
