Petrol, največja slovenska energetska družba, je že napovedal občutno podražitev elektrike in zemeljskega plina, ki naj bi jo državljani na svojih denarnicah občutil že decembra. Cene električne energije bodo višje za okoli 30 odstotkov, zemeljskega plina pa za 12 odstotkov. V Petrolu kot razlog navajajo podražitev energentov na mednarodnih trgih in poudarjajo, da še naprej nudijo ugodno oskrbo z energijo.
Z informacijo o problematiki trenutne visoke rasti cen energentov na svetovnih trgih se je danes seznanila tudi vlada. Kot je po seji pojasnil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, so razmere so neobičajne, vzrokov za rast cen pa je več. Vrtovcu se sicer panika ne zdi na mestu, pri čemer je zatrdil, da "bistvenih podražitev elektrike ni na vidiku."
Vrtovcu se ukrepanje za zdaj ne zdi potrebno, kar zadeva napoved Petrola, pa je poudaril: "Ni panike, zamenjajte ponudnika." Se bo pa vlada odzvala, če se bodo za podražitve odločili še drugi ponudniki, je napovedal minister.
Trg deluje
Vlada se je seznanila z naborom ukrepov za spoprijemanje z visokimi cenami energije, ki jih je v sredo predstavila Evropska komisija. "Ocenila je, da v tem trenutku ni potrebe, da bi Slovenija kakorkoli ukrepala. Če bo potrebno, pa smo na to pripravljeni," je še dejal Vrtovec.
Pojasnil je, da so se veliki dobavitelji že veliko pred tem dogovorili o zakupih električne energije in zemeljskega plina. Zaenkrat obvladujejo položaj in do začetka naslednjega leta ni pričakovati drastičnih dvigov cen, je zatrdil. Sicer pa trg deluje in potrošniki se lahko kadarkoli odločijo za zamenjavo ponudnika.
Trenutne razmere v Sloveniji so po njegovih besedah posledica dogajanja na mednarodnih trgih energentov. Gre za specifičen pojav, ki pa ga je treba nasloviti celovito na ravni celotne EU, saj bodo potrošniki le tako zaščiteni pred vplivi tovrstnih gibanj cen, je dejal Vrtovec. Zato je za 26. oktober v Luksemburgu sklical izredni svet ministrov, pristojnih za energijo.
"Slovenija na varni strani"
Sedanjo visoko rast cen energentov je pripisal oživitvi gospodarstva po pandemiji covida-19 in povečanemu povpraševanju, predvsem po premogu in zemeljskem plinu. Opozoril je še na zmanjšano dodatno oskrbo Evrope z zemeljskim plinom zaradi tehničnih težav in tudi manjših naložb, na manjšo lastno proizvodnjo ter nerezervirane dodatne količine plina iz Rusije in posledično manjšo proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov kot običajno.
"Zaenkrat je Slovenija na varni strani, bo pa absolutno treba več vlagati v obnovljive vire energije, prav tako v nove tehnologije v okviru jedrske energije," je prepričan minister. Če želi biti Slovenija energetsko neodvisna država, potrebujemo obnovljive vire energije in tudi močno jedrsko opcijo, je ocenil.
Vlada je danes sklenila ustanoviti tudi posebno delovno skupino pod vodstvom ministrstva za infrastrukturo, ki bo spremljala dogajanje in seznanjala javnost z ukrepi, ko bo to potrebno.
