Štrukelj je dejal, da bo Evropska agencija za zdravila (EMA) kot kaže do konca novembra dala pozitivno mnenje za cepivo proti covidu-19 Novavax, na kar se čaka že nekaj časa. Po njegovih navedbah gre za »na pol klasično cepivo,« torej ne za mRNA ali DNA cepivo. Končuje se tudi pregled kitajskega inaktiviranega cepiva podjetja Sinofarm, ki pa je povsem klasično cepivo in bo morda zanimalo tiste, ki ne zaupajo novi tehnologiji. Tretjo fazo kliničnega preizkušanja svojega cepiva je končalo tudi podjetje Sanofi.
Po navedbah Štruklja lahko v prvih mesecih naslednjega leta pričakujemo tudi registracijo prvih dveh specifičnih zdravil za zdravljenje covida-19. Pfizerjevo zdravilo, ki deluje kot zaviralec virusne proteaze, s čimer preprečuje razmnoževanje virusa v telesu, bo dovoljenje predvidoma dobilo januarja ali februarja 2022. Molnupiravir farmacevtskega velika Merck, zdravilo, ki je najdlje v kliničnem preizkušanju in kaže zelo obetavne rezultate, bo morda na voljo januarja. Zdravilo v obliki tabletk opazno zmanjšalo možnost hospitalizacije ali smrti. Štrukelj je omenil tudi zloglasni ivermektin. Kot je pojasnil, trenutno poteka obsežna klinična študija, a vmesni rezultati zaenkrat niso obetavni, pri čemer je poudaril, da bo treba počakati na rezultate do konca leta.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Države se odločajo različno
Dotaknil se je tudi redkih nezaželenih učinkov cepiv. Kot je pojasnil, so cepiva še vedno varna in učinkovita, vendar izkazujejo zelo redke neželene učinke. Pri vektorskih cepivih (AstraZeneca, Janssen, Sputnik) so to krvni strdki in hkrati znižanje trombocitov (trombocitopenija). Gre za zdravstveno stanje, ki ga je zelo težko regulirati z enim zdravilom, zato je nujno hitro zdravljenje v bolnišnicah. Kar zadeva informacijska cepiva Moderna in Pfizer, lahko pride do miokarditisa, zelo redkega stranskega učinka vnetja srčne mišice ali osrčnika. Pojavlja se predvsem pri mlajših moških.
Države se sicer odločajo za uporabo različnih cepiv, odločitev pa je posledica rezultatov več milijonov cepljenih in statističnih analiz. Ljudje po Štrukljevih besedah seveda nismo statistika, a lahko le na osnovi številk primerjamo učinkovitost in varnost cepiva ali zdravila. Kot je navedel, v Angliji denimo zaradi protivnetnih zdravil letno umre 3000 ljudi, a se nekaj 100.000 posameznikov z jemanjem teh zdravil reši nenadnih srčnožilnih dogodkov. Agencije za zdravila bi lahko ta zdravila umaknile, če bi presodile, da je tveganje preveliko, ampak številke so pomembne in jih moramo upoštevati.
